V Sloveniji je 31. oktober dan reformacije, praznik in dela prost dan, ki obuja spomin na versko, politično in kulturno gibanje v 16. stoletju. Slovenci hkrati obeležujemo tudi rojstvo slovenskega knjižnega jezika in se spominjamo Trubarja.
Reformacija kot versko, kulturno in politično gibanje se je začela 31. oktobra 1517, ko je nemški menih in profesor za biblijsko teologijo Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez, v katerih je zahteval prenovo Cerkve.
To je pomembno vplivalo na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, tudi na slovensko književnost. V tem času je nastala prva knjiga v slovenskem jeziku - Katekizem, ki jo je napisal Primož Trubar, s tem je slovenščina postala knjižni jezik. V Sloveniji je dan reformacije praznik od leta 1992.
Razmišljanje evangeličanskega škofa Geze Fila
V nadaljevanju objavljamo razmišljanje evangeličanskega škofa Geze Fila ob prazniku reformacije. Škof Filo se med drugim v razmišljanju sprašuje "kaj je poleg privrženosti svojemu ljudstvu in vključevanosti v evropsko preobrazbo, slovenske protestante motiviralo pri njihovem delu?"
Dan reformacije nam vsako leto znova ponuja priložnost, da razmislimo o naši preteklosti in naši sedanjosti, o naši zgodovinski usodi in o vrednotah, ki jih moramo gojiti, če želimo in hočemo – ne le preživeti, ampak tudi zagotoviti si dostojno mesto v svojem okolju.
Pomemben vir navdiha za tako priložnost nam je obdobje evropske reformacije in še posebej vloga Martina Luthra, Primoža Trubarja in ostalih reformatorjev v 16. stoletju. Tedanji časi so zahtevali preporod. In preporod se je tudi zgodil z versko reformacijo in širitvijo tiskane besede v razumljivem jeziku. Preporod je bil vsestranski, še posebno močno se je izrazil v veri in etiki. Krščanstvo je stopilo na pot burnih razprav in pomembnih sprememb. Te spremembe so se razvijale skozi stoletja in so naposled za vselej spremenile evropskega človeka. Preobrazile so ga v versko tolerantnega in svobodnega.
Prva desetletja tega procesa so za vse evropske narode pomenila zgodovinsko priložnost. Kdor jo je uporabil, je napredoval. Slovenci smo lahko ponosni na naše može tedanjega časa, ki so spoznali pomen preobrazbe in duha časa in ga znali povezati s potrebami naroda. V središču tega pomembnega dejanja je bila mogočna osebnost Primoža Trubarja. Objava prvih slovenskih knjig, prevodi biblijskih besedil in naposled prevod celotne Biblije so postavili slovenski narod nepovratno na zemljevid evropskih narodov. Naš narod je tako postal kulturni narod. S temi dejanji je bil položen temelj vsega nadaljnjega razvoja, vseh nadaljnjih prizadevanj za versko, narodno in občečloveško svobodo slovenskega človeka.Ob vsakokratnem prazniku Dneva reformacije se sprašujemo, kaj je poleg privrženosti svojemu ljudstvu in vključevanosti v evropsko preobrazbo, slovenske protestante motiviralo pri njihovem delu? Tisto najmočnejše v jedru njihovega dela je njihova globoka vernost v čisti evangelij Jezusa Kristusa, njihova krščanska etika, ki je izhajala iz njihove vernosti in njihova etičnost. Prav zaradi tega so vzeli Luthrovo reformatorsko sporočilo zares. To jih je motiviralo pri njihovem ustvarjanju, to je dajalo veličino njihovemu delu za Slovence, za slovensko Cerkev, za slovenko šolstvo in kulturo.
Njihovo sporočilo pa je sporočilo o odgovornosti vsakega posameznika in sleherne institucije do našega človeškega bistva, do naše skupne kulture in do naše skupnosti.
To sporočilo in vprašanja, ki iz njega izhajajo, si vsakdo lahko zastavi na osebni ravni in poišče svoj odgovor. V današnji razviti, pluralni in sekularizirani družbi je pričakovati, da bodo odgovori različni od človeka do človeka. Nekateri odgovori pa bodo skupni. Reformatorskega duha je treba vzeti zares. To pa pomeni, sprejeti svoj del odgovornosti za izboljšanje življenja po evangeliju, za večjo človeško solidarnost in večjo družbeno pravičnost. Reformatorskega duha vzeti zares pomeni, poskrbeti za prispevek slehernega posameznika v dobro naše skupnosti kot celote.
Tudi danes potrebujemo reformatorskega duha in reformatorjev. Ko se na Slovenskem oziramo po vzornikih iz preteklosti, so nam nosilci reformacije še posebno blizu. Njihovo sporočilo je ostalo za vselej zapisano v našem zgodovinskem spominu. Njihov prispevek k naši verski, kulturni in politični rasti je neizbrisen in še naprej aktualen. Njihova etičnost je vzor in navdih za vse nas, ne glede na našo versko pripadnost ali nazorsko usmerjenost. Zato je prav, da častimo njihov spomin in da izkazujemo privrženost njihovemu izročilu. Prav je, da je dan reformacije dan resnega razmisleka in resnega prizadevanja za izboljšanje naše stvarnosti.
To sporočilo je tudi danes aktualno za vse nas – za verujoče in neverujoče, za kristjane in za pripadnike drugih ver, za kristjane vseh krščanskih Cerkva. Slovenski evangeličanski reformatorji so prav s svojo etično držo in s svojim etičnim prizadevanjem dali velik prispevek k duhovnemu in moralnemu razvoju našega naroda. Zato ob današnjem prazniku izrekamo priznanje in zahvalo slovenskim reformatorjem za njihove prispevke k naši verski, kulturni in politični rasti.
Geza Filo, škof
