V Pomurju na izgradnjo južne obvoznice čakamo že lep čas. Kot del načrtovanega obroča okrog Murske Sobote naj bi središče mesta razbremenila tranzitnega prometa ter tako bistveno izboljšala promet in kvaliteto življenja v mestni občini Murska Sobota.
Po številnih zapletih je zdaj, kot kaže, vse nared za velik korak naprej.
Zaključek del sredi prihodnjega leta
Potem ko je Direkcija RS za ceste že v letih 2011 in 2012 odkupila zemljišča ter v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota pripravila projektno tehnično dokumentacijo, so lani stekle še arheološke raziskave, pridobljeno pa je bilo tudi gradbeno dovoljenje za drugi odsek.
Objavljen je bil javni razpis za izvedbo del, pričetek gradnje pa je zdaj predviden za letos spomladi. Z deli naj bi sicer zaključili sredi prihodnjega leta.
Stekli tudi načrti za vzhodno obvoznico
Kot je v pogovorni oddaji Soboški ekran na TV IDEA minuli torek razkril župan Mestne občine Murska Sobota Aleksander Jevšek, so z Direkcijo za infrastrukturo zdaj dorekli še zadnje stvari glede južne obvoznice.
V naslednjih dneh oziroma tednih naj bi bilo tudi javno znano, kdo je izvajalec del, ki bodo končno lahko stekla.
»Pomembno je, da smo dobili južno obvoznico, pomembno pa je tudi, da delamo načrte za vzhodno obvoznico. Na Direkciji smo se pogovarjali o odkupu zemljišč, parcelacije in nekaterih tehničnih podrobnosti, ki jih bomo v času, ko se bo južna obvoznica izgrajevala, pripravljali, da se potem lahko nadaljuje delo naprej in predvidoma do leta 2020, dobimo investicijo, ki bo vredna 24 milijonov evrov. Ta bo imela izjemno povezovalno funkcijo med občinami na severnem delu Prekmurja in soboško obrtno cono,« je v oddaji Soboški ekran povedal župan Aleksander Jevšek.
Z zmanjšanjem tranzitnega prometa naj bi upadle tudi emisije nevarnih plinov, kar je vsekakor v skladu z vizijo zdravega življenja občanov, ki so ji v mestni občini precej naklonjeni. Obenem pa je izrednega pomena tudi prometna povezava gospodarskih con z avtocesto.
Za prometnico dobrih 9 milijonov
Izgradnja državne ceste je sicer v domeni Ministrstva za infrastrukturo, sredstva zanjo pa so predvidena v državnem proračunu.
Skupna vrednost investicije naj bi znašala dobrih 9 milijonov evrov, pri čemer bo svoj delež prispevala tudi Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Novi krožišči
Južna obvozna cesta naj bi sicer potekala vse od kanala na Tomšičevi ulici do Bakovske ceste, kjer se bo z nadvozom povzpela nad železniško progo in prek Panonske ulice vodila v Plese.
Obenem je na Bakovski cesti predvidena še izgradnja krožišča, medtem ko naj bi na Panonski ulici stalo spiralno oziroma tako imenovano turbo - krožno križišče.
