Darovanje krvne plazme: Nedolžna želja po dodatnem zaslužku ali življenje ogrožujoče dejanje?

Plazmafereza je postopek zbiranja plazme, pri katerem se krvodajalcu odvzame polna kri, izloči plazma, nato pa povrnejo krvne celice nazaj v krvni obtok. Traja približno pol ure, priporočena količina plazme, ki jo zberejo, pa je 500 mililitrov. 

Odvzeta količina se razlikuje od darovalca do darovalca, saj je odvisna od telesne višine in teže.

Čemu je namenjena?

S pomočjo krvne plazme se omogoča zdravljenje bolnikov z redkimi boleznimi, od motenj strjevanja krvi in bolezni imunskih pomanjkljivosti. 

O neizmernem pomenu darovanja krvi za družbo nam je povedala Polonca Mali zaposlena na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino: »Za delovanje zdravstvenega sistema pa je najpomembnejša oskrba bolnikov s komponentami krvi kot so eritrociti in trombociti, zato je pomembno, da imamo zadostno število krvodajalcev, ki darujejo polno kri.«

Kako pogosto lahko darujemo?

Transfuzijska služba se ne osredotoča zgolj na zdravje prejemnikov krvi, temveč tudi na zdravje darovalcev. Nakar je število darovanj omejeno. 

Glede na to, da se nam s postopkom plazmafereze odvzame zgolj tekoči del krvi, ki ga telo hitroa nadomesti, lahko darovanje krvne plazme opravimo vsakih 14 dni. 

Kolikokrat lahko darujemo plazmo je sklenjeno po smernicah standardov Priporočil Sveta Evrope.

»V primeru darovanja plazme po odvzemu polne krvi, mora od odvzema polne krvi preteči vsaj en mesec. Po odvzemu plazme pa se lahko polna kri ponovno daruje po preteku vsaj enega meseca,« so nam odgovorili o polnem darovanju iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino.

V darovalnih centrih dovoljeni odvzemi močno presegajo svetovano mejo

Glede darovanja plazme smo se pozanimali tudi pri nam najbližjem centru za plačljivo darovanje plazme Plasmaviti Bad Radkersburg, ki se nahaja malo čez avstrijsko mejo. 

Na zastavljena vprašanja zaenkrat še nismo prejeli odgovorov. 

Na spletni strani smo zasledili, da se darovanja krvne plazme lahko udeležite enkrat v 72-ih urah, dvakrat na teden in največ trikrat na 14 dni.

V enem letu tako lahko centre za plačljivo darovanje krvne plazme obiščete kar 50-krat, veliko več kot je priporočljivo ...

Mikavni oglasi, ki vabijo k dodatnemu zaslužku

Na spletni strani Plasmavita Bad Radkersburg se vrstijo številni oglasi, ki pozivajo k »reševanju« življenj. Obenem pa zagotavljajo dodaten zaslužek. Tega ne oglašujejo kot plačilo, ampak ga opravičujejo kot nadomestilo za porabljeni čas in stroške prevoza.

Tako lahko na strani zagledete privlačne fotografije »običajnih« ljudi različnih kariernih profilov, ki v prostem času z majhnimi dejanji pripomorejo k boljšemu svetu.

Koliko pa je vredna vaša plazma?

Kljub temu da zbiralni center plačljivo darovanje plazme predstavlja kot povračilo narejenih stroškov, njihova uporaba akcije močno spominja na obliko zasvojenosti, saj z vedno večjo vsoto denarja marsikoga privabi k vnovičnemu obisku. 

Nadomestilo za stroške prevoza in časa se prične z 30-imi evri in narašča z vsakim ponovnim obiskom. Tako za šesto darovanje prejmete kar deset evrov več, torej 40 evrov. 

In kaj poreče na plačljivo darovanje krvi transfuzijska stroka?

Med nasprotniki plačljivega darovanja krvi se znajdejo Rdeči križ Slovenije, Evropska unija in številne druge svetovne organizacije.

Tovrsten način darovanja ogroža osnovne etične principe krvodajalstva, ki so neplačanost, prostovoljnost, anonimnost in solidarnost, menijo.

»Prostovoljno in neplačano krvodajalstvo vzpodbuja in ohranja solidarnost ter altruizem v družbi, predvsem pa preprečuje ogrožanje zdravja darovalca v korist plačilu za darovanje in trgovino z deli človeškega telesa,« nam je pojasnila Polonca Mali, pristojna na Oddeleku za preskrbo s krvjo, Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. 

Darovanje krvi v Sloveniji sloni na principih prostovoljstva in neplačanega krvodajalstva, v taki obliki se izvaja že vse od leta 1953. 

Pa je ta dodaten zaslužek res tako nedolžen?

Iz Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino so za Sobotainfo pojasnili, da je za zaščito darovalca plazme nujno preverjanje koncentracije proteinov.

Prepogosto darovanje lahko vodi do znižane koncentracije teh, predvsem se zniža nivo imunoglobinov, ki imajo ključne funkcije pri delovanju imunskega sistema.

Dolgoročne posledice prepogostega darovanja privedejo do negativnih posledic na telesu, kot so demineralizacija kosti. Ti so možni zaradi uporabe antikoagulantnega sredstva, ki preprečuje strjevanje krvi in omogočajo aferezne odvzeme. 

»Danes mi za nekoga, jutri nekdo drug za nas«

Mali nam je predstavila pomembno vlogo, ki jo igra krvodajalstvo: »Dnevno jih za potrebe zdravstva v Sloveniji potrebujemo od 300 do 350 na dan, zato vabimo vse, ki so zdravi, da se priključijo veliki družini srčnih ljudi in darujejo kri na krvodajalskih akcijah, ki potekajo vsakodnevno po celi Sloveniji.Na področju zdravljenja s krvjo si lahko pomagamo le ljudje med seboj - danes mi za nekoga, jutri nekdo drug za nas.«