Bolnišnica na pragu najhujše krize doslej, povečujejo kapacitete za covid bolnike

Direktor bolnišnice Anton Crnjac je opozoril, da je stanje alarmantno in dejal, da so na pragu najhujše krize. Ob tem se boji, da se bo stanje s povečanim prilivom bolnikov še poslabšalo.

Crnjac je ob tem dejal, a smo zdaj res v fazi, ko morajo ljudje sprevideti resnost situacije in tudi tisti negativno nastrojeni ugotoviti, da je konec kakršnihkoli drugih razmišljanj, kot o reševanju covid krize.

»Treba je začeti razmišljati o sebi in svojem zdravju ter zdravju najbližjih in drugih bolnikov, ki zaradi zasedenosti bolnišnice ne pridejo do potrebnih zdravstvenih storitev za druge bolezni,« je povedal direktor. 

Prvi mož Univerzitetnega kliničnega centra Maribor je ob tem pozval, da naj noč čarovnic mine brez množičnih druženj. Dodal je, da so obiski grobov pomembna stvar vsake družine, a da naj se jih letos udeležujemo posamično. Ob tem ljudi poziva, da začnejo razmišljati, da to kar stroka govori glede cepljenja, varnostnih razdalj in vseh ostalih ukrepov ni nekaj, kar bi govorili na pamet, ampak imajo resne strokovne podlage.

Povečujejo število postelj za covid paciente

»Na žalost je situacija takšna, da se število covidnih bolnikov zelo hitro povečuje,« je dodal strokovni direktor Matjaž Vogrin. To je razlog, da bodo v skladu v dogovorom na nacionalni ravni morali dodatno povečati kapacitete za covid bolnike.

V Univerzitetnem kliničnem centru Maribor morajo od danes zagotavljati prostor za 60 akutnih bolnikov in 32 v intenzivni terapiji, od srede pa za 70 akutnih ter 34 bolnikov v intenzivni negi.

Vogrin izpostavlja, da to za bolnišnico pomeni izjemen napor, »saj kader in oprema, ki so sicer namenjeni obravnavi drugih bolnikov, ne morejo biti več uporabljeni tam, pač pa jih potrebujejo za obravnavo covidnih bolnikov.«

Zmanjšano delo na drugih oddelkih, povečujejo se čakalne dobe

Po besedah Vogrina je za več kot deset odstotkov zmanjšano delo na drugih oddelkih. Dodaja, da najbolj trpijo bolniki, ki sicer lahko nekoliko počakajo, saj ne potrebujejo takojšnje hospitalizacije. »A ta kriza traja že leto in pol in te težave se kopičijo,« je jasen.

Na kirurgiji sicer ves čas normalno teče urgentna služba, veš čas obravnavajo onkološke bolnike, medtem ko ostali nenujni posegi pa že odpadajo. Kirurgija je v tem trenutku nekje na 70 odstotkih. 

Na covidnih oddelkih je trenutno okoli 150 medicinskih sester in 40 zdravnikov. Na intenzivnem oddelku je povprečna starost bolnikov trenutno okoli 65 let, pri tem je 15 do 20 odstotkov takih, ki so bili cepljeni.

Na akutnem oddelku je povprečna starost 69 let, cepljenih je okoli 30 odstotkov. Najmlajši bolnik na intenzivni terapiji je danes star 43, na akutnem oddelku pa 36 let.

Zaradi zaprtja infekcijskega oddelka interna klinika zelo obremenjena

Po besedah predstojnika kardiološkega oddelka Husama Franja Najija so zaradi zaprtja infekcijskega oddelka, ki je zdaj v celoti namenjen covidnim bolnikom, z ostalimi bolniki v glavnem obremenili interno kliniko. Gre za 35 do 40 bolnikov, tako da je interna klinika povsem zasedena.

»Dokler ne bo precepljenost dovolj velika, da bo število covid bolnikov v bolnišnicah obvladljivo, potem bo tudi zdravljenje na vseh drugih oddelkih medicine slabše,« je povedal. 

Oddelek za pljučne bolezni popolnoma zaseden zaradi respiratornih virusov

Resno stanje je tudi na oddelku za pljučne bolezni. Predstojnica pljučnega oddelka Dušanka Vidovič je poudarila, da so že več kot mesec dni stoodstotno zasedeni. Pri tem gre za respiratorne okužbe, ki niso povezane s covidom-19, a prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom. Dodaja, da so ostali njihovi bolniki onkološki, zato je manevrskega prostora za krčenje programov zelo malo.

»Naši bolniki se bodisi dušijo, ali pa so onkološki. Tako da jih ne moremo odklanjati,« je dejala. 

Letos opaža porast drugih respiratornih okužb, kar lani v tem obdobju ni bilo prisotno. »Pred vrati pa je še gripa. In tega se zelo bojimo,« je povedala Vidovičeva in pozvala tudi k cepljenju proti gripi.