Foto: Osebni arhiv Amadee Gomboc
V času koronakrize so še posebej do izraza prišle dobrodelne organizacije. Ena takšnih je tudi Anina Zvezdica, za katero v Pomurju skrbi Amadea Gomboc. Zaradi koronakrize so se nanjo obrnili ljudje, ki se v običajnih razmerah ne bi.

Takoj, ko smo v Sloveniji razglasili epidemijo koronavirusa, se je mnogo ljudi začelo spraševati, kako bodo prebrodili krizo, v kateri smo se znašli.

Nekateri se s takšnimi situacijami bolje spopadajo, drugim že sama misel na krizo vzbuja občutek tesnobe in nelagodja.

»Družine, ki nas kličejo, seveda naslovijo pogovor s prošnjo za hrano. Se pa tekom pogovora odpre še marsikatera druga tematika, ki jih takrat obremenjuje. Tokrat so bili v ospredju teme povezane s šolo, učenje na daljavo, izguba služba, prehrana otrok, panika, tesnoba in vprašanje obstoja. Seveda jih je najprej potrebno pomiriti in jim dati vedeti, da niso sami. Nasploh pa menim, da kot družba velikokrat pozabimo, kako zelo pomembna je komunikacija. Tako verbalna kot neverbalna. Občutek, da nekomu daš vedeti, da obstaja, da ga poslušaš in mu pomagaš premostiti kakšen strah, ki ga nosi v sebi. To niso enostavne situacije s katerimi se spopadajo. Stiska je, izguba je in posledično praznina v njih tudi,« pravi humanitarka Amadea Gomboc.

Danes si bogat, jutri morda ne boš več

Sama pravi, da verjetno marsikdo koga obsoja, da si ne zasluži pomoči. Meni pa, da smo sedaj skupaj doživeli, da tudi virus ne izbira. 

»Danes si bogat, zdrav, jutri mogoče ne boš. Zdaj vidimo, kako zelo pomembno je, da ostanemo človeški. Da prisluhnemo drugemu, ga v mislih objamemo in mu damo vedeti, da ni zgolj številka več v sistemu. Da je oseba, ki živi, čuti, misli, sprejema, kdaj obupa, se zlomi in se večkrat tudi postavi na noge in bori naprej,« pravi.

Delo Anine zvezdice je v tem času potekalo podobno, kot v času božične akcije. Tokrat so bili zaradi izjemnih razmer bolj previdni pri samem pakiranju in deljenju hrane. Pri delu so uporabljali zaščitne maske in rokavice, tudi hrano so zaradi okoliščin pakirali individualno.

»Hrana se je predajala tako, da nismo imeli neposrednega stika s prejemniki. Zaradi prekinitve javnega prevoza, smo razvažali pakete hrane tudi na dom. Opazila sem, da je bilo kar nekaj novih prošenj s strani posameznikov, ki so v tem času izgubili službo ali pa niso vedeli, kam naj se obrnejo po pomoč. Na nas so se obračali s prošnjo po hrani, nekateri so bili v stiski, ker niso vedeli, kako se bo njihov otrok šolal ali kaj toplega bo skozi dan pojedel. Nekateri starši niso zmogli svojih otrok poučevati doma, spet drugi niso imeli računalnika, da bi šolsko delo lahko speljali. Zaznati je bilo ogromno strahu in različnih stisk,« pripoveduje.

Starši so ponovno spoznali kakšne talente ima njihov otrok

Sama pravi, da nam je karantena poleg slabih stvari prinesla tudi veliko dobrega. Ljudje so se zbližali in ugotovili, koliko jim pravzaprav pomenijo tisti, ki jih imajo najraje.

»V tem času smo preizkušali svoje meje in ugotavljali, na katerih področjih smo šibki. Starši so ponovno odkrivali vse talente, za katere morda niso vedeli, da jih njihov otrok ima. Postati smo morali tudi bolj kreativni in ustvarjalni, da smo lahko v času karantene preživeli. Zasledila sem ogromno lepega povezovanja in novih idej s strani kakšnega podjetja, društva, organizacije in šol. Vsak posameznik se je bil primoran naučiti nekaj novega. Če drugo ne, vsaj strpnosti. Nekateri so ostali sami v tujini in se začeli zavedati, kako zelo pogrešajo svoje bližnje. Začeli smo se zavedati, kako pomembno je, da se pomaga ljudem, ceni vse poklice, domače in lokalne izdelke, pridelke, podjetja se povezujejo in trudijo še naprej. Še bolj smo začeli ceniti naravo in pomen gibanja,« dodaja.

Seveda, pa lahko v takšnih časih, ko preživimo več časa en z drugim, na plano pridejo tudi manj prijetne stvari.

»Ljudje spoznavamo drug drugega, spoznavamo pojme sovražnost, enotnost, zaupanje, ljubezen, sodelovanje. Spoznavamo, koga imamo zares ob sebi. Spoznavamo, kaj pomeni zares živeti drug z drugim in se gledati iz oči v oči. Kaj pomeni reševati odnose, brez da bi zaloputnili vrata in šli iz hiše. Spoznavamo, kdo bo vzel svojo masko, ki jo ima odveč in jo dal drugemu. Spoznavamo, kdo bo dal viška moke sosedu. Začenjamo dojemati, čemu sploh služi pristno ploskanje in se zavedamo, kakšno moč ima glasba. Razmišljamo, kdo je nestrpen in kdo je v ljubezni. Ob enem pa se je pojavila sreča na eni strani in razkol na drugi strani,« opaža.

Nekaterim je šola predstavljala varno zatočišče, tam so imeli prijatelje

Kot psihologinja je mnenja, da v tem času ponovno spoznavamo samega sebe. Seveda, je veliko vprašanj o prihodnosti. Pri tistih, ki imajo družine, so ta vprašanja še pogostejša, saj morajo poskrbeti za bližnje.

»Vsekakor ni enostavno. Težko mi je, ko berem, koliko otrok je preživljalo karanteno v objemu kakršnekoli oblike nasilja, alkohola. Nekaterim je šola predstavljala drugi dom ali pa jim je bila prvi dom, varno zatočišče. Nekateri otroci so v šoli imeli vsaj en topel obrok, vsaj enega prijatelja, s katerim so lahko delili stvari, ki jih drugače ne zmorejo. Za ene je bila karantena koristna, spet za druge pa prava nočna mora. Ljudi je spravljala ob pamet izguba kontrole. Bili smo zmedeni in nemočni. Jeza je 'streljala' na vse strani. Hkrati na vse in na nikogar. Dostikrat je izbruhnila med domačimi in na socialnih omrežji. Pojavilo se je tudi vprašanje svobode. Tako zelo jo jemljemo samoumevno, da šele sedaj mogoče vemo, kaj pomeni biti svoboden. Ko nisi ujet. V prostoru ali v sebi. Utesnjenost nas je dušila in posledično so rezultat tega tesnoba in panični napadi,« ugotavlja Amadea.

Za konec nas je zanimalo, ali bomo ljudje znali ohraniti nekatere dobre lastnosti, ki so v času koronakrize prišle do izraza, ali bo šlo v večini primerov zgolj za »prehodno« obdobje

»Upam si trditi, da se je karantena dotaknila slehernega človeka. Vsekakor pa bom vedno zagovarjala nežnost, da se dotaknemo srca in uma ranjenih ljudi, kateri so okrog nas. Biti ranjen, ni le biti reven. Ranjeni smo vsi kdaj. Verjamem, da smo že vso šli skozi težke situacije. Zato je biti človek in pomagati, vrednota, na kateri bi kot družba, morali delovati vsakodnevno. Vsekakor pa se je pokazalo izjemno sodelovanje celotne družbe. Zato resnično ploskam vsem, ki so se v času karantene borili in se še naprej borijo za dobrobit in zdravje ljudi,« je jasna.

Komentarji (21)

reditzkol (ni preverjeno)

ker ko ni karantene, to zlahka naredimo, zaloputnemo in gremo.

Ograček (ni preverjeno)
Goričanec13 (ni preverjeno)

jebeš dobro delne organizacije

Slovnica (ni preverjeno)

Dobrodelna se fküp piše ;).
Lipou bi bilo ka bi se prijavo na Ljudsko univerzo ka bi malo obnovil osnove slovnice.

A2A (ni preverjeno)

Lahko se skupaj prijavita.

Goričanec13 (ni preverjeno)

Hitro pojdi dole na tovornjakarski parking po tvojo mamo
Po mojem so jo opili
potem boste pa ostali bez penezi
HITRO hitro čas beži

Koper (ni preverjeno)

Tak plitke zenske ne poznan kak je ta afna

Gorica (ni preverjeno)

Watch the language or suffer the consequences ;)

Czd (ni preverjeno)

Sami tekst... Sem mislil da bodo kake slike te mladenke v raznih izzivalni pozah pa to.... Brez vezni ste...

Sobočanec z bakše (ni preverjeno)

koper ma prav.... Plitka samovšečnica je

Olosh (ni preverjeno)

Se glasi debil z bakše 😂

Jin (ni preverjeno)

Tej gomboci se pa redno marketirajo! Stari je v muri zapuvaű,mladi je goji jagode odkril,mlada, ja mlado bi pa trbelo!

Judoka (ni preverjeno)

Prava lepotička😍

judkos (ni preverjeno)

prevec pijes alkoholne drinke.

setro.. (ni preverjeno)

v kmici je vsaksa krava crna.

Gcthh (ni preverjeno)

Lepotička ima rdeča lička, nosek pa rumen, ti pa pojdeš ven.

oindorm (ni preverjeno)

Socializem je neobstoječa utopija ter nastane in obstane samo zaradi nasilja.

wewsw (ni preverjeno)

kako prides do kao clanka ali bolje promocije pred volitvami.

Goričanec13 (ni preverjeno)

laz sem enkrat nakazal peneze eni dobro delni organizacijon
pa je ena babura ta denar porabila za gradnjo svoje hiše
namesto da bi ga predali namenjeni osebi
Nikoli več ne nakažem penezi za takve neumnosti

meho iz beltincef (ni preverjeno)

ma ne
ta baba pa ne more imeti srca

. (ni preverjeno)

Brez fotošopa lepše vun vidi.

Starejše novice