V jesenskem času mnogi prejmejo obiske nezaželjenih obiskovalcev. Preverili smo, kako škodljivi so in kako se jih lahko, vsaj nekoliko, znebimo.
Ščitastim stenicam pogovorno pravimo tudi smrdljivci. V družino teh spada še več vrst, nam bolje poznane pa so Marmorirana smrdljivka, Zelena listna stenica, Zelena smrdljivka in Storževa listonožka.
Damjana Iljaš, specialistka za poljedeljstvo na Kmetijsko gospodarskem zavodu Ljubljana pojasnjuje, da je vseh vrst stenic okoli 40.000 in so v naravi prisotne že dolgo.
»S spreminjanjem klime se selijo iz toplejših krajev na sever, na daljše razdalje, na primer iz ene na drugo celino, pa se selijo kot slepi potniki v prtljagi ali pa v kontejnerjih s sadjem,« pojasnjuje.
Nekatere vrste stenic so invazivne, druge pa domorodne. Ščitaste stenice so lahko eno ali drugo. Domorodna sta sivi smrdljivec in zelena smrdljivka, ki je pri nas najbolj razširjena.
Zakaj 'smrdljivci'?
Stenice sicer ne smrdijo ves čas, kot jim pogovorno pravimo, temveč samo takrat, ko se počutijo ogrožene in ko jih zmečkate.
Oster vonj je del njihove obrambe pred plenilci. Takrat izločijo smrdljivo kemikalijo iz žleze na trebuhu.
Ljudem delajo škodo na najrazličnejših plodovih, jeseni pa silijo hiše. Drugače človeku ne škodujejo, so le izredno nadležni in ob ogroženosti izredno smrdijo.
Ko prva najde primerno zavetje, to sporoči ostalim
V naravi so njihovi naravni sovražniki vsejede ptice, ki jedo odrasle stenice, predvsem pa se hranijo z njihovimi jajčeci. Če ptic v okolici ni, je stenic več.
Tudi vremenski pogoji, naprimer vlažno in toplo vreme spomladi in v zgodnjem poletju, lahko ugodno vplivajo na razmnoževanje stenic, zato jih je jeseni več.
Množičen pojav stenic v jesenskem času je običajen pojav, povezan pa je predvsem z njihovim načinom prezimovanja. S krajšanjem dolžine dneva se pri stenicah začne proces prehoda v zimsko mirovanje. Poleti živijo v naravi, pozimi pa iščejo toplejša zavetja tudi v človeških bivališčih.
»Ko prva najde primerno zavetje z značilnim vonjem in z zvokom obvesti ostale 'sorodnike', tako da jih lahko na istem mestu prezimuje več sto ali več tisoč. Pogosto se naselijo v roletah ali v raznih odprtinah v fasadi (dovolj je nekam milimetrov velika odprtina). V zaprtih prostorih se ne razmnožujejo, temveč samo preživijo zimo,« razlaga Iljaševa.
Nova, večja in še bolj smrdljiva
V zadnjih letih je možno videti tudi večje smrdljivce. To so Storževe listonožke, ki so v Sloveniji sorazmerno nove žuželke. Prvič so jo opazili leta 2003 na Krasu, štiri leta po tem, ko so jo sploh prvič opazili v Evropi.
Povsod se je zelo hitro uveljavila, ker pa se hrani predvsem s sokom razvijajočih se strožev, strokovnjaki predvidevajo, da je v naše kraje prišla s tovori lesa. V desetih letih je stenica tako zasedla celoten kontitent.
Kako se jih lahko znebimo?
Trajnega odstranjevanja smrdljivcev ni, vstop v zaprte prostore pa jim lahko nekoliko preprečimo z mrežo, ki preprečuje vstop komarjem.
»V stanovanjih se jih uspešno znebimo s stalnim sesanjem, vrečko takoj odnesemo v smeti, še boljše pa je, če jo lahko zažgemo. Učinkovita je tudi mešanica tekočega mila ali šampona z vodo, s katero popršimo stenice in jim onemogočimo premikanje. Insekticidi pa na stenice delujejo slabše,« še svetuje Iljaševa.
Ob tem dodaja še, da jih nekatere rastline odvračajo s svojim vonjem (na primer meta, česen). S fasad, balkonov in teras jih je najlažje odstraniti v jutranjih urah, ko so zaradi nižjih temperatur manj mobilne.
