Kako v Sloveniji poteka hišni pripor? Po celjskem primeru smo preverili, kaj ukrep pomeni v praksi.
Minuli konec tedna je na Štajerskem prišlo do tragičnega dogodka, ki je močno pretresel javnost. Mladoletnik naj bi na Savinjskem nabrežju v Celju udaril 82-letnega moškega, ta pa je zaradi poškodb pozneje v bolnišnici umrl.
Od pokojnega so se svojci in prijatelji poslovili na celjskem pokopališču.
Osumljenemu je preiskovalni sodnik odredil hišni pripor.
Zato smo se odločili preveriti, kaj tak ukrep sploh pomeni in kako pri nas poteka?
Hišni pripor, milejši ukrep namesto zapora
Hišni pripor je eden izmed tako imenovanih milejših ukrepov, ki jih sodišče lahko odredi namesto pripora v zaporu.
Po pojasnilu slovenskih sodišč gre za ukrep, namenjen zagotavljanju prisotnosti obdolženca v kazenskem postopku in preprečevanju vplivanja na dokaze ali priče, kadar pripor v zaporu ni nujno potreben.
Oseba, zoper katero je odrejen hišni pripor, mora ostati v stanovanju ali hiši, kjer prebiva, in teh prostorov ne sme zapuščati brez dovoljenja sodišča.
Hišni pripor se izvaja torej doma, ne v posebnih ustanovah ali centrih. Kot pojasnjuje Vrhovno sodišče Republike Slovenije, ukrepa ni mogoče izvajati v objektih s posebnimi režimi, saj bi to že pomenilo odvzem prostosti, enak priporu v zavodu.
Ali so dovoljeni izhodi?
Hišni pripor ni popolna zapora med štirimi stenami, a sodišče lahko dovoli le izjemne izhode, ki so časovno in namensko natančno določeni.
Dovoljeni so le, kadar so nujno potrebni – denimo za obisk zdravnika ali lekarne.
Vsak tak odhod mora sodišče posebej odobriti, pri čemer določi uro, kraj in namen izhoda.
Nadzor nad izvajanjem ukrepa vodi sodišče, v praksi pa ga izvajajo tudi policisti, ki občasno preverjajo prisotnost obdolženca na naslovu.
V pravnih razpravah in predlogih za spremembe zakonodaje je že slišati možnost uporabe elektronskega nadzora (zapestnice) pri hišnem priporu, a slovenska zakonodaja ga še ne pozna kot standardni ukrep.
Kaj se zgodi, če oseba krši pogoje?
Če obdolženec zapusti kraj bivanja brez dovoljenja, se srečuje z osebami, s katerimi mu je stik prepovedan, ali krši druga pravila, lahko sodišče takoj odredi pripor v zaporu.
Za takšno odločitev ni potreben predlog tožilstva, temveč jo sprejme sodišče samo.
Trajanje hišnega pripora je odvisno od poteka kazenskega postopka. Sodišče mora redno preverjati, ali so razlogi za ukrep še podani.
Če so izpolnjeni pogoji, lahko hišni pripor podaljša ali odpravi. Čas, preživet v hišnem priporu, se ob morebitni zaporni kazni všteje v kazen – dan za dan.
Hišni pripor ni hišni zapor
Čeprav izraza pogosto slišimo kot sopomenki, med njima obstaja pomembna razlika.
Hišni pripor je začasen ukrep med postopkom, hišni zapor pa način izvršitve pravnomočne kazni.
Pri hišnem zaporu gre za nadzorovano prestajanje kazni na domu, po odločitvi sodišča in pod pogoji, določenimi v zakonodaji o izvrševanju kazenskih sankcij.
Hišni pripor je sicer namenjen iskanju ravnovesja med varnostjo skupnosti in pravicami obdolženca.
V primeru iz Celja je ukrep sprožil burne odzive, a pravosodje poudarja, da gre za zakonsko predviden institut, ki se uporablja predvsem, kadar so okoliščine take, da pripor v zaporu ne bi bil sorazmeren ukrep.
