Katja Bednařik Sudec
… Setting Herself Free … (Transformacija čarobnosti, Sneguljčica), 2013
akril, tisk, preja in epoksi na platno
90 x 120 cm
inv. št.: 729 / S
V januarju leta 2019 smo za stalno zbirko Galerije Murska Sobota pridobili umetniško delo Katje Bednařik Sudec z naslovom …Setting Herself Free… (Transformacija čarobnosti, Sneguljčica). To je eno izmed njenih šestih umetnin, ki jih hranimo v galerijski stalni zbirki.
Umetnica se je pomurski publiki v Galeriji Murska Sobota že predstavila s samostojno razstavo v letu 2017, prav tako je sodelovala na več skupinskih razstavah.
Do 21. avgusta lahko dve njeni sliki občudujete tudi na aktualni razstavi Ekspozicija_024. Sodobna likovna ustvarjalnost Pomurja.
Umetnica, ki deluje kot akademska slikarska in pedagoginja, z izbranim delom pokaže na tematiko, ki jo v svojih delih naslavlja že nekaj let in ki predstavlja pomemben vir navdiha v njenem dosedanjem opusu.
Osredotoča se namreč na večplastno tematiko pravljic, predvsem na ženske like in arhetipe, ki nam jih pravljice zgoščeno in jasno posredujejo.
Pri obravnavani umetnini se umetnica naslanja na Grimmovo pravljico Sneguljčica in ob njej razmišlja o vlogi ženske, tradicionalnih pričakovanjih do žensk ter osebnem zorenju, pogosto ob negativnih življenjskih izkušnjah.
Na omenjeni sliki vidimo avtorico v obleki Sneguljčice, v ozadju pa v levi polovici slike popačen prizor iz Disneyevega istoimenskega animiranega filma, ob njem pa še ulični grafit, ki ga iz leve in desne zamejujeta zlovešči silhueti dreves.
Umetnica je torej ustvarila svojo kolažno kuliso zgodbe o Sneguljčici, v kateri tudi sama nastopa. Popačen Disneyev kader napoveduje, da ne gre zgolj za izolirano, všečno podobo mladega dekleta, temveč umetnica z deformacijo pravljičnega kadra, ki v sredinski partiji prehaja na ulico, v delo vnese element grobosti in zmede in s tem napove boleče izkušnje glavnega pravljičnega lika.
Nadaljnjo kruto usodo Sneguljčice dodatno poudarijo izvezene angleške besede v spodnji polovici platna in na belem oblačilu Sneguljčice - slednje so v rdeči barvi, ki aludira na kri in strupeno jabolko.
Zgovorno mesto v zgodbi, ki govori o osamosvajanju, kljubovanju težavam, iskanju notranje moči ter lastne poti, zavzemata ptici iz Disneyevega kadra, ki Sneguljčico bodrita in sta v simbolnem smislu glasnici svobode in miru. Osrednji suspenz pa je v sliko vnesen z umetničino pojavo, skozi katero se pooseblja z likom Sneguljčice. Na tej točki se namreč vsem poznana pravljica in njeno univerzalno sporočilo stketa z umetničino osebno refleksijo.
Formalno je za umetnico značilen princip gradnje umetnine s plastenjem. Plastenje in kombiniranje različnih materialov in tehnik se izraža v poudarjeni taktilnosti del.
Tako ni presenetljivo, da so Katjina dela ustvarjalno nagovorila tudi našega znanega filozofa, zgodovinarja in slepega fotografa Evgena Bavčarja, s katerim sta se javnosti že predstavila na skupni razstavi.
V umetničinem slikarskem procesu zasledimo manj običajne tehnike, s katerimi se odmika od klasičnega štafelajnega slikarstva. Poleg akrilnih barv, ki jih nanaša na platno, namreč v njenih delih pogosto zasledimo še izvezeno risbo, sloje epoksija, velikokrat svoja dela plasti s tkaninami, na katere natisne fotografije in podobno. Kombinacijo omenjenih tehnik in materialov zlahka razberemo tudi pri obravnavani sliki.
Z vsako dodano plastjo umetnica sliko ne le materialno obogati, temveč tudi ikonografsko razširi in k črno-belemu slikanju, značilnem za svet pravljic, prida še številne vmesne sivine, s čimer svoja dela približa resničnemu življenju.
Katja Bednařik Sudec (Rakičan pri Murski Soboti, 1979) je po končani Gimnaziji Franca Miklošiča v Ljutomeru med letoma 1998 in 1999 študirala likovno pedagogiko na Pedagoški fakulteti v Mariboru, med leti 1999 in 2003 pa slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani.
Leta 2004 je diplomirala pri prof. Gustavu Gnamušu. V letih 2003/2004 se je kot štipendistka Erasmus-Socrates izpopolnjevala na študijski izmenjavi na Akademie der Bilden Kunste v Münchnu pri profesorju Benu Willikensu.
Na ljubljanski Akademiji je med leti 2004 in 2006 nadaljevala magistrski študij slikarstva (profesor Gorenc, profesor Barši, profesor Vogelnik, profesor Brejc) in ga leta 2007 uspešno zaključila pri prof. Bojanu Gorencu.
V letih 2007/08 se je podiplomsko izobraževala na Academy of Fine Art v Leipzigu, nato pa še na Inštitutu Art in Context v Berlinu, kjer je med leti 2008 in 2010 študirala kot štipendistka Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in študij leta 2011 zaključila z magistrsko nalogo Miselne fikcije v govoru o umetnosti pod mentorstvom Claudie Hummel.
Ima status samostojne kulturne delavke, deluje kot slikarka in pedagoginja. Kot slednja v kulturi skrbi za razvoj izobraževalno-posredovalnih umetniških projektov v različnih ustanovah. Živi in dela v Ljubljani in v Koprivi.
Avtorica besedila: Irma Brodnjak Firbas
