Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je namreč objavil poročilo o stanju kibernetske varnosti v Sloveniji za leto 2024. Število prijavljenih incidentov je po njihovih podatkih znova naraslo, predvsem na račun vse bolj prefinjenih prevar, ki ciljajo na vsakdanjega uporabnika in poslovne sisteme.
Digitalizacija storitev, mobilne aplikacije ter družbeni inženiring so postali glavni izzivi, ki zahtevajo večjo ozaveščenost in previdnost. Kaj torej razkrivajo zadnji podatki?
Skoraj 4600 prijavljenih incidentov
Leta 2024 je SI-CERT obravnaval 4587 incidentov, kar predstavlja občutno povečanje v primerjavi s preteklimi leti. Med njimi je bilo 790 tehnično zahtevnejših primerov, ki so zahtevali poglobljeno analizo in sodelovanje s podjetji ter institucijami.
Phishing ali zvabljanje na lažna spletna mesta ostaja najbolj razširjena metoda napada, saj so zabeležili 1583 primerov, kar kaže na to, da so spletni napadalci izjemno prilagodljivi in izkoriščajo zaupanje uporabnikov.
Med opaznejšimi primeri so tudi investicijske prevare, predvsem tiste, povezane s kriptovalutami. V letu 2024 so na SI-CERT obravnavali 97 primerov, pri čemer je najvišji poskus oškodovanja znašal kar 369.500 evrov, pri čemer je bila transakcija pravočasno zaustavljena.
Mobilne naprave najpogostejša tarča napadov
Poročilo SI-CERT poudarja, da so mobilne naprave postale glavno orodje za spletne prevare. Napadalci so izkoriščali hitro razvite aplikacije, pri čemer so uporabniki pogosto sami nosili odgovornost za nastalo škodo.
Med najbolj pogostimi oblikami napadov so bili smishing napadi v imenu bank in dostavnih podjetij, zlonamerne mobilne aplikacije in investicijske sheme, ki so zgolj preobleka za goljufijo.
Dodatno težavo predstavlja neovirano oglaševanje tovrstnih prevar na družbenih omrežjih in oglaševalskih platformah, kar povečuje verjetnost oškodovanja fizičnih oseb.
Finančna škoda v milijonih evrov
Poročilo razkriva tudi finančno škodo, ki so jo utrpeli uporabniki. Najvišji poskus oškodovanja je znašal 369.500 evrov pri investicijski prevari, ki je bila pravočasno zaustavljena.
Povprečno oškodovanje pri spletnem nakupovanju je znašalo 1300 evrov, pri t. i. 'nigerijskih prevarah' oziroma prevarah z vnaprejšnjim plačilom 9800 evrov, medtem ko je povprečna škoda pri vrivanju v poslovno komunikacijo znašala kar 33.000 evrov. Najvišji poskus oškodovanja pri mobilnem bančništvu pa je znašala 200 tisoč evrov, a je bila transakcija zaustavljena na branki.
Podatki slovenske policije za leto 2024 dodatno potrjujejo obseg težave. Pri investicijskih prevarah so zabeležili 705 kaznivih dejanj, skupna škoda pa je presegla 19,5 milijona evrov.
Pri vrivanju v poslovno komunikacijo in direktorskih prevarah so obravnavali 64 primerov, škoda pa je znašala 2,27 milijona evrov. Policisti pa so zabeležili tudi kar 886 kaznivih dejanj, ki se nanašajo na prevare z nikoli dostavljenimi artikli. Škoda pa je znašala 4,6 milijona evrov.
Starejše novice
