Docentka doktorica Tanja Bagar je mikrobiologinja, ki se posveča kanabinoidom.
Je direktorica Icanna, Mednarodnega inštituta za kanabinoide ter kandidatka za Slovenko leta, o čemer smo že pisali na portalu Sobotainfo.
V pogovoru z Marjanom Doro je spregovorila o zdravilnih učinkih konoplje in drugih znanstvenih odkritjih.
Odraščala je v Gornji Petrovcih in že kot otrok bila navdušena nad biologijo. Predvsem jo je fascinirala sestava telesa, predvsem celic.
»Ljudje smo načeloma družabna bitja, bili smo ustvarjeni za komunikacijo, imamo usta in ušesa, pa se ljudje v isti hiši ne morejo zmeniti. Kaj šele v vasi ali državi.
Naših celic pa je na milijone in so se zmožne zmeniti, da delujejo kot celota,« je dejala Tanja Bagar.
Obožuje laboratorije
Laboratoriji so jo vedno fascinirali, pravi, da so ji lepi in ji dišijo. Prvo študentsko delo je imela ravno v laboratoriju v soboškem Mlinopeku.
»Od sreče se naježim, ko lahko vstopim v laboratorij in zavoham kemikalije,« je priznala.
Mama jo je kregala, ker ni hotela na žure
Poudarila je, da je bila »piflarka« in kot najstnica ni rada hodila na zabave. Mama jo je celo kregala, ker ni hodila na žure.
»Najsrečnejša sem bila med knjigami,« je v smehu dodala.
V diplomskem delu in doktorski disertaciji se je posvetila medcelični komunikaciji. Njene raziskave so potekale predvsem na celicah gliv, saj so najlažje za gojenje v laboratoriju in so hkrati zelo podobne človeškim celicam.
Uporabnost konoplje v študijskem načrtu
Trenutno predava mikrobiologijo in mikrokemijo za študente fizioterapije na univerzi Alma Mater Europaea. V zadnjih letih so v učni načrt uspeli uvesti predmet Uporaba konoplje in kanabinoidov v zdravstvene namene.
»Prej ali slej se vsi zdravstveni delavci srečajo s tem, da jih pacienti vprašajo o zdravilih iz konoplje,« je dejala o umestitvi predmeta v učni načrt.
Epigenetika razlaga, kako okoliščine vplivajo na naše gene. Večina kroničnih bolezni je povezanih s toksini, ki jih nevede vnašamo v telo skozi zrak ali slabo hrano.
»Kar dihamo, jemo, pijemo ali mislimo, vpliva na naše gene,« je dejala Bagar.
Spoznanje s konopljo
S konopljo se je prvič srečala v Ceropu v Puconcih, kjer je delala v laboratoriju. Tam je analizirala predvsem onesnaženost tal, vode in kurilne vrednosti.
Laboratorij v Ceropu je povezan z znanstveno bazo, kjer je naletela na znanstveni članek o konoplji. Med drugim je izvedela, da so molekule v konoplji podobne našim človeškim.
Človeško telo ima endokanabinoiden sistem, ki ureja številne telesne funkcije, od teka do spanja in delovanja mišic.
Konoplja v boju proti epilepsiji
Na medicinski konferenci v Lendavi se je seznanila z otroki, ki trpijo za hudo epilepsijo. Njihovi starši so ji opisali stiske, saj v Sloveniji ni primernih zdravil.
»Na črnem trgu jim ponujajo vse od konoplje do petroleja in škorpijonovega strupa,« je dejala Tanja Bagar.
Skupaj z zdravniki so se odločili otrokom poskusno dati kapljice s CBD-jem in rezultati so bili osupljivi. Ker v Slovenji takrat zdravniki niso smeli predpisovati kapljic, je Bagarjeva s starši šla celo v Avstrijo, kjer so jim zdravniki dali zdravila na recept.
CBD je glavna učinkovina, ki zniža epileptične napade, v lekarni ga zmešajo z oljem. V obliki kapljic se zdravilo daje pod jezik. Konoplja in izdelki iz nje se sicer najpogosteje uporablja za lajšanje kroničnih bolečin.
Doziranje in posledičen učinek je pri konoplji različen za vsakega pacienta posebej. Obstaja okrog deset tisoč različnih vrst konoplje z različnimi učinkovinami in v različnih kombinacijah.
Konoplja ima tudi moške in ženske rastline. Moške tvorijo cvetni prah, ki oplodi žensko in nastanejo semena.
Razlika med CBD in THC
Učinkovini THC in CBD sta oba kanabinoida iz rastline konoplje in sta molekuli, ki se vežeta na naše človeške receptorje.
Imata pa zelo različno delovanje, THC se v glavnem veže na receptorje v možganih in je odgovoren za psihoaktivno delovanje konoplje. Primeren je za psihične, živčne in nevrološke bolezni ter bolečine. Dajejo ga kot tudi kot spodbujevalec teka pri starejših in šibkih.
CBD pa nima psihoaktivnega delovanja in ima protivnetni učinek. Deluje pri nevropatski bolečini, to so kronične bolezni, vezane na spremembe v živčnem sistemu. Uporabljajo ga pri artritisu in revmatskih obolenjih ter epilepsiji.
Kanabinoidni sistem v telesu skrbi za to, da vsi organi in celice v telesu delujejo pravilno. Ko se v telesu dogajajo spremembe vrednosti, na primer v krvi, telo začenja proizvajati kanabinoide, da povrnejo telo v optimalno delovanje.
Ko v telo vnašamo kanabinoide z zdravili iz konoplje, ti povrnejo delovanje telesa v prvotno stanje, da lahko naše telo deluje pravilno naprej. Kanabinoidi tako povrnejo naše telo v ravnovesje, je dodala.
Stanje v Sloveniji
V Sloveniji je posedovanje, vzgoja in prodaja konoplje, ki ima vsebnost TCH-ja večjo od 0,2 odstotka, kaznivo dejanje. Države, kot so ZDA, Izrael in Nemčija, pa so v zadnjih letih dokazale smiselnost uporabe konoplje v medicinske namene.
»Konoplja dokazano povzroča manj škode in odvisnosti kot nikotin in alkohol,« je bila jasna Bagar.
Glede pomislekov o zlorabi legalne konoplje pa je dejala, da tisti, ki bi se z njo drogirali, jo kadijo že zdaj in so izpostavljeni nevarnostim črnega trga. V marihuano se pogosto meša poceni sintetične snovi in strupe, ki so zdravju zelo škodljivi.
Več pa si lahko pogledate spodaj v zanimivem pogovoru z Marjanom Doro.