Osebna trenerka in spletna vplivnica o delu s partnerjem, vplivu pandemije na posel ter potovanjih.
Patricia Pangeršič je spletna vplivnica in osebna trenerka. Na družbenem omrežju Instagram ima več kot 100 tisoč sledilcev, nedavno pa je dobila nagrado Femme Fatale 2021.
Delate na številnih projektih, od pisanja receptov do snemanja vadb. Kako je videti vaš vsakdanjik?
»Razlika je, ali govorimo o prvi polovici leta ali drugi. Odvisno je od trenutnih projektov. Dvakrat na leto, takrat ko je v teku moj vadbeni program, so moji dnevi videti tako, da vstanem zgodaj zjutraj, snemam treninge, pridem domov in nekaj pojem. Potem delam na računalniku in delam do štirih zjutraj in nekako tako se ponavlja vsak dan.
Ko je poletje, si vedno vzamem en mesec prost, takrat samo uživam. Še vedno pa zraven pišem recepte, sestavljam treninge in pišem stvari, ki so načrtovane v drugi polovici leta.«
Se je vaša rutina zaradi pandemije kaj spremenila?
»V mojem življenju se je zaradi pandemije ogromno stvari spremenilo. Ne delam več osebnega trenerstva oziroma mu še vedno posvetim nekaj ur na teden, kaj več pa ne. Pred pandemijo sem bila praktično cele dneve v Ljubljani, kjer sem trenirala stranke.
Med pandemijo pa sem uvidela, da ne želim preživeti celih dni v fitnesu, ker tako nisem imela nič od življenja. Rekla sem si, da morem to spremeniti in nazadnje se je to uresničilo.«
Je zaprtje države vplivalo tudi na vaš posel?
»Karantena nam je pri poslu prišla prav, saj smo na spletnih zadevah delali že od leta 2016. Vsi so bili doma, vsi so pekli kruhke in se redili, mi pa smo dejansko imeli še več dela.
Fitnesi so se zaprli, in tudi tisti, ki so prej trenirali v fitnesu, so iskali neko drugo obliko rekreacije. Pri nas je v bistvu šlo samo navzgor. Vse, kar smo razvijali leta prej, smo samo še nadgradili.«
Pri delu vam pomaga partner. Kakšna je ta izkušnja?
»Ne samo, da mi partner pomaga, to je najino skupno delo. Moj partner ni izpostavljen, on je bolj »stric iz ozadja«. Ne ustreza mu ta pozornost, ne želi se izpostavljati in jaz to spoštujem.
Delo s partnerjem je zelo težko, a obenem tudi zelo lepo. Imava dobro razdeljeno delo, jaz komuniciram na družbenih omrežjih, izpeljujem projekte in pripravljam vsebine, on pa se ukvarja z birokracijo in vsem tem, kar je v ozadju. Vsak ima na svojem področju kakšne težave, o katerih pa drug drugemu ne govoriva.
Včasih pride do kakšne napetosti, ker sva oba na trnih zaradi problemov. Ampak na drugi strani je tudi nekaj najlepšega, da si v istem poslu s svojim partnerjem, saj samo njemu zaupam to delo. Oba se trudiva za isto stvar.«
Kako lovite ravnotežje med delom in prostim časom?
»Iskreno ga ne lovim. Vsakič po opravljenem velikem projektu se s partnerjem odpraviva na malo daljše potovanje in skušava preživeti čim več kvalitetnega časa drug z drugim. Poskušava odklopiti vse, vendar tudi na dopustu opravljava nekaj obveznosti, ki so povezane s poslom.
Včasih postane naporno, ampak se zavedava, zakaj to delava. Za prijatelje si poskušava vzeti veliko časa, takrat dava svoje telefone stran.«
Na svojih družbenih omrežjih pogosto delite utrinke s potovanj. Kaj vam pomenijo?
»Brez potovanj si ne znam predstavljati življenja. Na to so me že navadili od majhnih nog, vedno smo potovali. Naslednji teden greva v Egipt za deset dni, ta čas je samo za naju dva. Ko se vrnem, pa grem v Poreč.
Vsako leto grem na vsaj eno potovanje, včasih dva. Potovanja so nekaj, kar ti polni dušo, ti razširi obzorja. Vidiš čisto drugačen svet, kot je tvoj, zavedaš se, kaj imaš – sploh ko greš v bolj revne države, posledično bolj ceniš, kar imaš.«
