Kakšna bo usoda več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč?
Vstop hrvaške družbe Mplus v lastništvo agroživilske skupine Panvita je priložnost za nadaljnji razvoj, ne grožnja zaposlenim in kmetom, je v oddaji 24ur zvečer povedal izvršni direktor Panvite Toni Balažič.
Zagotovil je nadaljnje odgovorno upravljanje s kmetijskimi zemljišči, ki jih ima Panvita v zakupu od države.
Družba Mplus, ta ima lastniške deleže predvsem v storitvenih podjetjih, je s 50-milijonsko naložbo v Panvito postala 51-odstotna lastnica enega pomembnejših slovenskih agroživilskih podjetij.
Kakšna bo usoda več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč?
Balažič je v oddaji 24ur zvečer ponovil, da so v Panviti že nekaj časa iskali partnerja, ki bi jim pomagal pri razvoju na trgu, ki je zelo konkurenčen in na katerem prevladujejo veliki igralci, in ki bi podprl njihovo vizijo, da v petih letih postanejo regijska skupina s 400 milijoni evrov prihodkov.
Po njegovih zagotovilih bo večina denarja ostala v podjetju in bo namenjena za razvoj, investicije in zaposlovanje. Zatrdil je tudi, da vse poslovne funkcije in procesi ostajajo v Sloveniji.
Glede skrbi iz kmetijskega sektorja o usodi več kot 3000 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, ki jih ima Panvita v zakupu, je dejal, da razloga za bojazen ni.
Panvita po njegovih navedbah z zemljišči odgovorno upravlja in skoraj vse pridelke in izdelke proda v Sloveniji. Tako bo tudi vnaprej, je napovedal. Dosedanji lastniki, družina Polanič, so si medtem zagotovili, da bodo morali v celoti soglašati s kakršnimikoli spremembami v povezavi z zemljišči, je pristavil.
Država ima možnost preprečiti morebitne zlorabe glede kmetijskih zemljišč
Zaradi tega posla ne bo v Sloveniji niti enega delovnega mesta manj in niti en poslovni partner ne bo brez posla, je prepričan Balažič. Prihod družbe Mplus, ki je finančni vlagatelj in ne strateško podjetje v panogi, ni grožnja, ampak priložnost, ki jo moramo izkoristiti, meni.
Spomnil je, da Panvita ni edina naložba Mplusa v Sloveniji in da je polovični lastnik podjetja ob Stjepanu Oreškoviću njegova soproga, ki je Slovenka. Oba lastnika in vsi njuni otroci govorijo slovensko, otroci imajo tudi dvojno državljanstvo, je še pripomnil Balažič.
Ob tem je ugotavljal, da ima država tudi možnost preprečiti morebitne zlorabe glede kmetijskih zemljišč, in prepričan je, da bo razmere budno spremljala.
»Zanimiva podrobnost pri Mplusu je, da je polovični lastnik podjetja, ki je večinski lastnik Mplusa, dejansko Slovenka. Torej žena gospoda Oreškovića. To vsekakor postavlja vse skupaj v neko drugo perspektivo. Tudi vsa družina tekoče govori slovensko. S tega vidika prevzemnik ni samo Hrvat, ampak tudi Slovenka,« je povedal.
Naj ob tem pojasnimo, da družina Orešković sicer obvladuje le dobro polovico sklada, ki kotira na zagrebški borzi. Preostala slaba polovica je namreč v lasti različnih institucionalnih lastnikov, med drugim hrvaških pokojninskih skladov in bank, sicer je v sklad novembra lani vložila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj EBRD.
Vpleteni bodo morali tako pri tem vprašanju sodelovati brez fige v žepu
Kmetijska ministrica Mateja Čalušić je v oddaji Odmevi na Televiziji Slovenija povedala, da na ministrstvu zasebnega posla ne morejo komentirati, je pa zagotovila, da bodo budno spremljali, kako se upravlja s kmetijskimi zemljišči, ki jih ima Panvita v zakupu.
Morebitne spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jih omenjajo predstavniki kmetov, pa so po besedah ministrice stvar dialoga in skupnega dogovora vseh deležnikov v prehranski verigi.
Do zdaj so bili po njeni oceni parcialni interesi vedno premočni, da bi do dogovora prišli. Vpleteni bodo morali tako pri tem vprašanju sodelovati brez fige v žepu, je dodala.
Čalušić obžaluje, da v preteklosti kot država nismo bili pripravljeni strategije prehranske varnosti in ravnanja z agroživilskimi podjetji postaviti kot nacionalno prioriteto. Pri tem pa je opozorila, da so skrbi glede prehranske samooskrbe tudi posledica tega, da prehranska veriga ni sklenjena in da sta dialog in sodelovanje v njej še vedno pomanjkljiva.
V smeri krepitve verige, sodelovanja s stroko in pravilnega usmerjanja kmetijskih subvencij in podpor gredo zato tudi napori ministrstva, je še navedla.
