V medgeneracijskem središču Mensana v Murski Soboti deluje tudi šivalnica. V njej za šivalnim strojem sedi Anita Hari, ki predvsem popravlja rabljena oblačila.
»Tu oblačila popravimo, da se ne zavržejo in tako smo trajnostno naravnani. Tudi zadrge popravimo, kjer so še jopice dobre, tudi jakne,« nam je dejala Anita Hari.
»Govorili so nam, da če greš v tekstilno šolo, te bo v Muri vedno čakala služba«
Pred stečajem Mure leta 2009 si je Anita Hari v takrat največjem slovenskem tekstilnem podjetju nabrala 18 let delovne dobe.
Po osnovni šoli je zaključila štiriletni program srednje tekstilne šole, kar je bila takrat izbira številnih.
»Tudi doma so me spodbujali k temu, saj je bil tudi oče Murin delavec. Takrat je nekako veljalo, da če greš v tekstilno šolo, te bo v Muri vedno čakala služba. Češ, kakorkoli nam bo šlo, v Muri bo vedno služba,« je takratno miselnost opisala Hari, ki je po stečaju najprej bila samostojna podjetnica, nato pa se je zaposlila v Mensani.
Kar devet oddelkov v eni generaciji tekstilne šole
Šivilja Metka Fartelj, razen štirinajstdnevne šolske prakse, nikoli ni delala v Muri.
Šivanje jo je zanimalo zato, ker je bila tudi njena babica šivilja. Ko se je vpisala v srednjo šolo, je bilo v isti generaciji kar devet oddelkov različnih programov, od dveletnega do štiriletnega.
Že vrsto let v Murski Soboti ni niti enega oddelka tekstilne šole več.
»Tekstilci izumiramo, tako šivilje kot tudi krojači. Poznam recimo samo enega krojača v Prekmurju, ki zna po starem sistemu narediti suknjič,« nam je dejala Metka Fartelj, ki v svojem ateljeju v Ledavskem naselju v Murski Soboti izdeluje oblačila po meri in manjše serije s po največ 50 izdelki.
Kreiranje oblačil posebni izziv, ki zahteva svoj čas
Največjo strast za Metko Fartelj predstavlja lastno kreiranje oblačil, med našim obiskom nam je ponosno pokazala modri ženski kombinezon.
A izdelava takšnega kosa oblačila zahteva precej znanja, pa tudi časa.
»Od začetne zamisli, od ideje pa do končnega izdelka, traja približno štiri do pet delovnih dni,« je izpostavila Fartelj.
Mura je predstavljala vrhunec kvalitete
Visokokvalitetno izdelano oblačilo strokovnjaki takoj opazijo. Ko na šivalnem stroju v Mensanini popravljalnici pristane kakšno v Muri izdelano oblačilo, se šivilje spomnijo na dobre stare čase.
»Notranja izdelava je bila precej drugačna, saj je vsebovala dosti različnih elementov. Šivi so bili drugačni, močnejši, zlikano je bilo drugače. Res je bilo na vrhuncu kvalitete,« je pritrdila šivilja Anita Hari.
Nekdaj so se obleke predajale iz roda v rod
Obe sogovornici sta poudarili, da večina tekstila danes te kvalitete nima več. Oblačila so tudi cenovno dostopnejša in jih menjavamo pogosteje. V preteklosti je bilo to drugače.
»Vse, kar so imeli, je bilo kvalitetno in so tisto res čuvali, da je šlo celo iz roda v rod. Kar je bilo primernega, sem še jaz za svojo mamo nosila. Zdaj, kar se dobi, pa ne bo zdržalo tega,« je še dodala Anita Hari.
Kvalitetna izdelava vse bolj cenjena
Šivilje sicer v zadnjem času opažajo, da je kvalitetno izdelano oblačilo še cenjeno.
»Ljudje se zdaj spet obračajo k temu, da bi imeli kvaliteto. Dosti jih je tudi takšnih, ki si dajo delati po meri, ker so to tudi unikatni izdelki, nihče na svetu jih nima in ta je samo eden in edini,« je povedala Metka Fartelj, ki v prihodnje načrtuje tudi odprtje manjše trgovine, kjer bodo naprodaj le unikatni kosi.