FOTO: Pred 20 leti začeli s prodajo hiš pod lastno blagovno znamko, danes zaposlujejo več kot 100 ljudi

Podjetje Žiher iz Moškanjcev v občini Gorišnica je podjetje z dolgoletno tradicijo, začetki segajo v leto 1983. Podjetje letos piše novo poglavje v družinski zgodovini.

Zadnja večja investicija podjetja sega v leto 2018, ko so izgradili lasten proizvodni obrat v Ormožu, ki velja za enega najsodobnejših v Sloveniji za proizvodnjo montažnih hiš.

Podjetje je danes, 10. maja 2024, ob 11. uri, pripravilo novinarsko konferenco ob slovesni otvoritvi novega lesnopredelovalnega centra Žiher les.

Na novinarski konferenci so spregovorili Marko Žiher, direktor podjetja, Žiher Tina Preac, arhitektka in solastnica podjetja ter drugi predstavniki.

Leta 2004 začeli prodajo hiš pod lastno blagovno znamko

Začetki podjetja Žiher segajo v leto 1983. Sprva so se ukvarjali s transportom betonov, leta 1994 pa so odprli tudi bencinski servis. Sledila je izgradnja lastne proizvodnje betona, po letu 2000 pa so se dejavnosti priključili tudi mlajši člani.

»S skupnimi močmi smo začeli zastopati zelo napredno nemško podjetje. Sledil je razvoj in leta 2004 smo se odločili, da bomo začeli ponujati hiše pod lastno blagovno znamko.

Na leto izdelamo okoli 40 hiš. Naše podjetje je zelo trajnostno in nas veseli, ko pride stanka po nekaj letih in nam pove, da je strošek elektrike samo omrežnina,« je dejal Žiher.

Zaposlujejo več kot 100 ljudi

Žiher je še dodal, da je podjetje zelo trajnostno in da razmišljajo vedno bolj zeleno. Vse to jih je pripeljalo do načrtovanja lesnega centra, ki so ga danes odprli.

»Podjetje je pred to investicijo povprečno zaposlovalo okoli 70 ljudi, danes pa preko 100. 

Kar se tiče nadaljnjega razvoja, želimo, da čim več tega kvalitetnega slovenskega lesa vgradimo v hiše in namen te sklenjene lesne verige je, da prodamo končni produkt tudi v tujino,« je pojasnil.

Investicija, vredna okoli šest milijonov evrov

Zelo zadovoljni so s trgom v Nemčiji, dobro pa se razvijajo tudi na Hrvaškem, zaposlenih imajo približno polovico Hrvatov.

»Načrtovali smo investicijo v višini 3,6 milijona evra, ker pa smo želeli 'ubiti dve muhi na en mah' in je bila potreba po dodatnih kapacitetah, je investicija zrasla na 5,5 milijona evra, za dokončanje potrebujemo še nekje pol milijona evrov,« je še dodal.