Dan, ki nas ponovno opominja, kako pomembne so vrednote in človeško dostojanstvo.
10. decembra obeležujemo svetovni dan človekovih pravic, ker je tega dne leta 1948 Generalna skupščina Združenih narodov v Parizu sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah.
Letošnji svetovni dan človekovih pravic poteka pod geslom Dostojanstvo, svoboda in pravičnost za vse ter služi kot celoletna priprava na 75. obletnico sprejetja deklaracije, ki bo potekala naslednje leto. Celoletna kampanja se bo osredotočila na zapuščino, pomembnost in aktivizem človekovih pravic.
Prevod deklaracije v več kot 500 jezikih
Splošna deklaracija o človekovih pravicah zagotavlja enake pravice za vse, ne glede na narodnost, spol, kraj bivanja, vero, jezik, politično prepričanje, nacionalno ali etnično poreklo ali kakšen koli drug status.
Sestavljena je iz preambule in 30 členov, ki določajo širok nabor človekovih pravic in svoboščin, vključno z državljanskimi, kulturnimi, ekonomskimi, političnimi in socialnimi. Do njih smo upravičeni vsi, in to povsod po svetu. Prevedena je v več kot 500 jezikov in s tem je najbolj prevajan dokument na svetu.
Zaščitene so tudi manjšine in ranljive skupine
Vse od sprejetja deklaracije je ta služila kot temelj za vedno večji sistem varstva človekovih pravic, kamor so danes vključene tudi tiste skupine ljudi, ki so bolj ranljive ‒ to so ženske, otroci, invalidi, manjšine in druge ranljive skupine.
Spoštovanje človekovih pravic večje, boriti se moramo naprej
Na spletni strani Združenih narodov so zapisali, da je v skoraj 75 letih od sprejetja deklaracije spoštovanje človekovih pravic večje, vendar pa napredek ne pomeni, da se moramo nehati boriti za pravice in enakost.
Medtem ko se svet sooča z pandemijami, konflikti, rasizmom, vedno večjo neenakostjo in podnebnimi spremembami, vse to vpliva tudi na spoštovanje človekovih pravic.
Šest ključnih sporočil letošnjega dneva človekovih pravic
Ključna sporočila letošnjega mednarodnega dneva človekovih pravic so, da deklaracija določa pravice vseh ljudi, je globalni načrt za mednarodne, nacionalne in lokalne zakone in politike ter temelj Agende 2030 za trajnostni razvoj.
Prav tako je deklaracija navdihnila številne boje za krepitev človekovih pravic, saj ko so vrednote človeštva opuščene, smo vsi v večji nevarnosti. Rešitve za vse največje krize temeljijo ravno na spoštovanju človekovih pravic.
Postaviti se moramo za svoje pravice in pravice drugih, potrebujemo pa tudi gospodarstvo, ki vlaga v človekove pravice in deluje za vse ljudi.
Poslanica varuha človekovih pravic
Slovenski varuh človekovih pravic Peter Svetina je v svoji poslanici ob svetovnem dnevu človekovih pravic izpostavil, da so temelji človekovih pravic vse bolj postavljeni na preizkušnjo. Zaradi vedno večjega nezadovoljstva, stisk in frustracij, je več nestrpnosti, sovražnosti in fizičnih napadov.
Poleg ostalih problemov, ki jih imamo kot družba, na nas še vedno vpliva tudi pandemija covida-19, vojna v Ukrajini in po svetu, podnebna kriza ter ostale geopolitične razmere. Vse to vpliva na naš občutek varnosti, zato smo bolj usmerjeni v svoje potrebe.
Svetina tako ob dnevu človekovih pravic poudarja besedo človekoljubnost in da moramo na prvo mesto postaviti človeka.
Vsakodnevne odločitve posameznika, bi tako po njegovem mnenju morale temeljiti na humanosti, plemenitosti, sočutnosti, srčnosti in nesebičnosti. Takšno ravnanje Svetina pričakuje tudi od oblasti in javnih uslužbencev.
