Direktor Hrvaške turistične skupnosti kljub dvigu cen verjame v dober obisk Slovencev.
Turistični obisk na Hrvaškem v prvi polovici leta je bil rekorden, je za STA ocenil direktor Hrvaške turistične skupnosti Kristjan Staničić.
Zavrnil je očitke o previsokih cenah, ki jih po njegovem upravičuje kakovost storitev, ter izrazil prepričanje, da bo Hrvaško tudi letos obiskalo veliko Slovencev.
V prvi polovici leta so na Hrvaškem zabeležili 6,7 milijona prihodov turistov in več kot 27,3 milijona nočitev. Številki sta za 16 oziroma deset odstotkov višji kot v enakem obdobju lani.
»Lahko rečemo, da je za nami rekordna predsezona, a pred nami sta še vrhunec sezone in posezona. Povedano drugače, pred nami je še veliko dela, vendar verjamemo, da bo to leto popolnega okrevanja hrvaškega turizma po pandemiji covida-19,« je dejal Staničić.
Ob tem je ocenil, da na potek sezone ne bo negativno vplival niti novi zakon o trgovini, po katerem so trgovine na Hrvaškem lahko odprte le 16 nedelj v letu, saj da tako že vrsto let poslujejo tudi Hrvaški konkurenčne države.
Pozitivni trendi turističnega prometa po Staničićevem mnenju ne bi bili mogoči, če Hrvaška kot turistična destinacija ne bi ponujala dobrega razmerja med kakovostjo storitev in cenami, ki po njegovi oceni niso previsoke.
Opomnil je, da se cene turističnih storitev niso dvigovale le na Hrvaškem, temveč gre za globalen trend, kjer južna slovenska soseda, tako Staničić, ni izstopala.
»Prav nasprotno, naše notranje analize in raziskave kažejo, da so cene na Hrvaškem v primerjavi s konkurenco na splošno nižje in ugodnejše v segmentu zasebnih nastanitev, ki je v primeru naše države tudi najbolj razširjen. Ko govorimo o hotelskih nastanitvah, pa lahko rečemo, da so cene zelo podobne našim glavnim tekmicam - Italiji, Grčiji in Španiji,« je izpostavil.
Direktor Hrvaške turistične skupnosti meni, da so gostje danes zelo dobro obveščeni o ponudbah, cenah in trendih, zato svoje odločitve o potovanjih sprejemajo zelo premišljeno. Da Hrvaška ponuja kakovost za denar, po njegovem prepričanju ne potrjujejo samo letošnji rezultati, ampak tudi dosežki v času pandemije, ko je Hrvaška zasedla vodilno mesto med sredozemskimi destinacijami.
Prav tako se ne boji, da bi Hrvaški zaradi visokih cen obrnili hrbet slovenski turisti. Ti poleg Nemcev in Avstrijcev ustvarijo največ prihodov in nočitev, poleg tega imajo mnogi med njimi na hrvaški obali tudi nepremičnine.
V prvih šestih mesecih so Slovenci na Hrvaškem ustvarili skoraj 610.000 turističnih prihodov in več kot 2,4 milijona nočitev, kar je sedemodstotna rast v primerjavi z enakim obdobjem lani in šest odstotkov več kot leta 2019.
»Prepričan sem, da bodo Slovenci ostali zelo zastopani gostje v naši državi tudi v preostanku leta, saj Hrvaška v primerjavi z Grčijo ali Turčijo ponuja popolnoma drugačno turistično doživetje. Zelo pomemben dejavnik pri izbiri potovanja je tudi bližina, Hrvaška pa je s svojim vstopom v schengensko območje postala še bližja,« je dodal.
Največ nočitev Slovenci sicer ustvarijo v Istri, na Kvarnerju in v zadrski županiji, najraje pa bivajo v kampih.
Kampi so po podatkih Kamping združenja Hrvaške v prvih šestih mesecih ustvarili šestodstotno rast po številu nočitev v primerjavi z enakim obdobjem lani in 22-odstotno rast glede na predkoronsko leto 2019.
Kampi po besedah direktorja Hrvaške turistične skupnosti privlačijo različne segmente gostov - od tistih, ki najemajo parcele za svoja vozila, do tistih, ki imajo raje luksuzne mobilne hišice. Nekatere od njih letos dosegajo cene tudi do 700 evrov na noč, kar je po Staničićevem mnenju predvsem rezultat kakovostnih in premišljenih naložb, pri čemer poudarja, da so cene rasle tudi v drugih evropskih kampih.
Največ, 60 odstotkov skupnih nastanitvenih zmogljivosti sicer predstavljajo apartmaji. Junija lani je bilo v tem segmentu registriranih 243.000 objektov s skupno 1,211 milijona ležišči, danes pa jih je 251.000 s skupno 1,266 milijona ležišči. To pomeni skoraj 56.000 več ležišč kot lani.
Hotelski nastanitveni objekti so lani predstavljali 13 odstotkov vseh nastanitev, čeprav je s strategija turizma predvidela, da bo njihov delež že do leta 2020 narasel na 18 odstotkov.
V hotelskem segmentu je trenutno več kot 1200 objektov s 180.000 ležišči. Povečanje deleža hotelskih namestitev predvidevajo novi strateški dokumenti in novi zakon o turizmu, ki bo začel veljati naslednje leto. V naslednjih nekaj letih Hrvaško po Staničićevih napovedih čaka tudi nov val naložb v turizmu, ki bo večinoma usmerjen v nove hotelske zmogljivosti najvišje kategorije.
Ob vprašanju, ali je apartmajev na Hrvaškem danes preveč, je vodja Hrvaške turistične skupnosti izpostavil, da raven ponudbe mora ustrezati povpraševanju oziroma številu turistov.
»V primeru naše države je stopnja rasti novih zmogljivosti v segmentu zasebnih namestitev včasih večja od stopnje rasti turističnega prometa, kar posledično pomeni zahtevnejše zapolnjevanje zmogljivosti pri zasebnih najemodajalcih,« je pojasnil.
Pri tem je poudaril, da je trg svoboden in da mnogi na Hrvaškem živijo neposredno ali posredno od turizma.
Po raziskavi Evropske komisije za turizem se Hrvaška uvršča med pet najbolj zaželenih turističnih destinacij za Evropejce. Staničić je prepričan, da bodo ohranili dobro tržno pozicijo tudi v naslednjih letih in jo dodatno utrdili, saj bodo kmalu začeli izvajanje novega strateškega marketinškega in operativnega načrta za hrvaški turizem do leta 2027.
Ta med drugim določa, da se mora Hrvaška umestiti v nišo med standardnim in vrhunskim turizmom, da je tako ne bi dojemali kot nizkovrednostno ali množično destinacijo.
»V prihodnosti bo torej večji poudarek na izpostavljanju segmentov turistične ponudbe visoke vrednosti, saj takšen pristop prinaša številne pozitivne učinke, še posebno ko govorimo o spodbujanju trajnostnih izdelkov in poslovnih modelov ter večji koristi za lokalno skupnost,« je pojasnil direktor Hrvaške turistične skupnosti.
Hrvaška vse bolj stremi tudi k razvoju turizma zunaj poletne sezone in v notranjosti države. V tej smeri po Staničićevi oceni dobro napreduje, saj da beleži nenehno rast turističnega prometa v pred- in posezonskih obdobjih pa tudi na celini.
Lani so v celinskem delu države zabeležili več kot milijon prihodov in 2,3 milijona nočitev, približno enako število prihodov in nočitev pa je lani dosegel tudi Zagreb.
