Ob dnevu svobode medijev svarila pred naraščajočim političnim vplivom in napadi na medije.
Nova lestvica medijske svobode organizacije Novinarji brez meja razkriva, da vlade in politiki vse bolj zanemarjajo svoje obveznosti pri zaščiti medijev.
To je posebej zaskrbljujoče v luči številnih prihajajočih volitev po vsem svetu, so opozorili. Podobna svarila so ob današnjem dnevu svobode medijev izrazili tudi pri Združenih narodih in Evropski uniji.
»Brez dejstev se ne moremo boriti proti napačnim in lažnim informacijam. Brez odgovornosti ne bomo imeli močnih politik. Brez svobode tiska ne bomo imeli nikakršne svobode. Svobodni mediji niso izbira, ampak nuja,« je v poslanici ob svetovnem dnevu svobode medijev sporočil generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.
Posebej je izpostavil vprašanje okolja in zapisal, da se »svet sooča z okoljsko krizo brez primere, novinarji in medijski delavci pa imajo ključno vlogo pri informiranju in osveščanju ljudi o tem«. Izpostavil je tudi druge izzive, kot so spopadi in vojne po svetu, ter izrazil zgroženost nad velikim številom novinarjev, ki so bili ubiti v izraelskih vojaških operacijah v Gazi.
»Neodvisno novinarstvo, ki temelji na dejstvih, pomaga varovati naše demokracije, saj razkriva krivice, zahteva odgovornost od voditeljev in državljanom omogoča sprejemanje informiranih odločitev,« pa je ob dnevu svobode medijev v imenu Evropske unije sporočil visoki zunanjepolitični predstavnik unije Josep Borrell.
Podobno kot Guterres je v izjavi opozoril na naraščajočo pogostost napadov na novinarje in sporočil, da je treba »novinarje in medijske delavce, ki poročajo iz oboroženih spopadov, zaščititi v skladu z mednarodnim humanitarnim pravom«.
»Leta 2024, ko bodo volitve potekale v več kot 60 državah po vsem svetu, je delo novinarjev pomembnejše kot kdaj koli prej,« je še zapisal.
Letos se bo namreč na volišča podala več kot polovica svetovnega prebivalstva, v danes objavljenem poročilu ugotavlja mednarodna organizacija Novinarji brez meja, ki jo posebej skrbi dejstvo, da so od vseh področjih preučevanja največji padec zabeležili na političnem kazalniku.
Politični kazalnik je eden od petih kazalnikov na lestvici medijske svobode, ki jih Novinarji brez meja upoštevajo pri razvrščanju držav glede svobode medijev.
Krhanje moči medijev spričo neustreznih ravnanj politikov gre včasih z roko v roki z bolj sovražnimi ukrepi, ki spodkopavajo vlogo novinarjev, ali pa se mediji celo uporabljajo kot orodje nadlegovanja in dezinformiranja javnosti, je ob izidu poročila zapisala uredniška direktorica Novinarjev brez meja Anna Bocande.
Avtorice in avtorji rednega letnega poročila so poseben poudarek namenili usodi palestinskih novinarjev, ki so pogosto tarča napadov med trajajočo izraelsko ofenzivo v Gazi. Kot navajajo Novinarji brez meja, so izraelske sile ubile več kot sto tamkajšnjih novinarjev, med njimi najmanj 22 med opravljanjem poklica.
Varnostne razmere so se za novinarje poleg ostalih držav, kjer potekajo oboroženi konflikti, kot so Demokratična republika Kongo ali Sirija, še posebej poslabšale v Nigeriji, poročilo pa v negativni luči izpostavlja tudi razvoj dogodkov v Sahelu, kjer so vojaške hunte Nigra, Burkine Faso in Malija okrepile svoj nadzor nad mediji.
Biti novinar je vse bolj zahtevno tudi v Rusiji in njenih sosedah Belorusiji, Gruziji, Azerbajdžanu, Novinarji brez meja pa v tej luči izpostavljajo tudi Srbijo.
Poročilo je kritično do poskusov prevzemov medijev, kot primer pa navaja poskuse italijanske koalicijske stranke Liga za prevzem tiskovne agencije AGI, ki je druga največja v državi.
Grožnjo tako novinarjem kot demokraciji nasploh pa predstavlja tudi umetna inteligenca, pri čemer so Novinarji brez meja spomnili na predvolilni lažni avdio posnetek slovaške novinarke Monike Todorove, ki je ena prvih žrtev takšnih novih tehnologij iz novinarskih vrst.
Prvo mesto na lestvici je kljub nekoliko nižjem političnem kazalniku ohranila Norveška, sledita ji Danska in Švedska. Na dnu lestvice so po novem Afganistan, Sirija in Eritreja. Na vrhu lestvice sicer prevladujejo evropske države, še posebej članice Evropske unije.
A kot navaja poročilo, so tudi znotraj unije države, kjer je svoboda medijev na preizkušnji, pri čemer so izpostavljene Madžarska, Grčija in Malta.
