Zapuščinskih postopkov ljudje ne poznamo prav dobro, še toliko večjo neznanko pa večini predstavlja dedovanje čez mejo.
V kateri državi EU v tovrstnih primerih torej poteka zapuščinska obravnava ter pravo katere države sploh ureja prehod in deljenje zapuščine? Odgovore na ta vprašanja so na TV IDEA poiskali pri Matevžu Kmetcu iz Zavoda PIP.
Izbiro prava lahko navedemo v oporoki
Kot pojasnjuje Kmetec, nam pravila EU omogočajo, da v svoji oporoki ali posebni izjavi izrecno določimo, s katerim nacionalnim pravom želimo, da se zapuščinske zadeve urejajo.
Odločimo se lahko za uporabo prava tiste države, katere državljanstvo imamo, v primeru več državljanstev pa imamo torej prosto izbiro.
Če tega s poslednjo voljo izrecno ne določimo, pa v zapuščinskem postopku običajno obvelja pravo države EU, v kateri je pokojni nazadnje živel.
Tudi izbira sodišča je v primeru dedovanja premoženja, ki se nahaja v drugi državi članici EU, prepuščena dediču, a le v primeru, če je tudi zapustnik izbral pravo matične države, ki je članica EU, o izbiri sodišča pa soglašajo vsi, ki jih dedovanje zadeva.
Potovanje v tujino ni nujno
Obenem se lahko izognemo potovanju v tujino in se o dedovanju izjavimo pred sodiščem države, v kateri prebivamo, četudi zapustnik ni izbral uporabe našega prava, o zapuščinskih zadevah pa tako odloča sodišče v drugi državi EU.
Vsekakor pa lahko dedičem dedne postopke bistveno olajšamo s pravočasnim urejanjem poslednje volje, še posebej če ne živimo v domovini oziroma se naše premoženje nahaja v več državah.
Več informacij vam je sicer na voljo tudi na informacijski točki Europe Direct.
Starejše novice
