Kdo bi lahko v primeru smrti nasledil papeža Frančiška?

Papež Frančišek ostaja v bolnišnici zaradi pljučnice v obeh pljučnih krilih, vendar je bila noč mirna, so sporočili iz Vatikana.

Zaradi njegovih pogostih zdravstvenih težav in visoke starosti se že pojavljajo ugibanja o tem, kdo bi ga lahko nasledil na svetem sedežu. Med možnimi kandidati se najpogosteje omenjajo pet vidnih kardinalov.

Zaradi papeževega slabega zdravstvenega stanja so odpovedali več dogodkov, vprašljiva pa ostaja tudi izvedba svetega leta. Iz Vatikana so medtem zavrnili ugibanja o tem, ali bo papež odstopil. 

Dekan kardinalskega zbora zavrnil ugibanja o odstopu papeža: »Papež dobro okreva«

Odkar papež zaradi pljučnice okreva v bolnišnici, se vse pogosteje pojavljajo ugibanja, ali bi lahko zaradi zdravstvenih težav odstopil s položaja, podobno kot njegov predhodnik Benedikt XVI. 

Dekan kardinalskega zbora Giovanni Battista Re je danes ta ugibanja zavrnil in zagotovil, da bo papež že čez nekaj dni spet v Vatikanu. »Papež dobro okreva, ne smemo si izmišljevati stvari. O odstopu ni mogoče govoriti. V nekaj dneh se bo vrnil v Vatikan,« je povedal za časnik La Repubblica.

Kot poroča italijanska tiskovna agencija Ansa, je papež današnjo noč v bolnišnici Agostino Gemelli preživel mirno, nato pa se je po zajtrku znova posvetil svojim obveznostim. 

Do sobote naj bi bilo jasno, kako učinkovita je trenutna terapija, ki jo prejema. Takrat bo tudi bolj ocenjeno, koliko časa bo moral Frančišek še ostati v bolnišnici, so danes sporočili iz Vatikana.

Kdo bi lahko nasledil papeža Frančiška? 

Kot poroča britanski Independent se med potencialnimi nasledniki papeža Frančiška najpogosteje pojavlja pet imen. 

Kardinal Pietro Parolin (70) je od leta 2013 vatikanski državni tajnik. Velja za zmernega cerkvenega voditelja, ki se izogiba skrajnostim na političnem spektru. V nedavnem intervjuju za italijanski časnik L’Eco di Bergamo je komentiral geopolitične razmere in izpostavil pomen iskanja miru skozi dialog ter opozoril na tveganja enostranskih rešitev, ki bi lahko ogrozile pravice celotnih narodov.

Kardinal Peter Erdö (72 let) je nekdanji predsednik Sveta škofovskih konferenc Evrope. Madžarski kardinal je znan po svoji konservativni drži, še posebej glede zakonske zveze, ki jo razume kot nerazvezljivo. Nasprotuje praksi, da bi ločeni ali znova poročeni katoličani prejemali obhajilo. Sprejemanje beguncev je primerjal s trgovino z ljudmi.

Luis Antonio Tagle (67) je filipinski kardinal, ki bi v primeru izvolitve postal prvi azijski papež. Znan je po svojih progresivnih stališčih, njegov pogled na cerkveno politiko je pogosto primerjan s papežem Frančiškom. V preteklosti je kritiziral je odnos cerkve do homoseksualcev, neporočenih mater ter ločenih ali ponovno poročenih katoličanov.

Kardinal Matteo Zuppi (69 let) je od leta 2022 predsednik italijanske škofovske konference in velja za favorita papeža Frančiška. Pogosto je opravljal mirovne misije, vključno s potovanjem v Ukrajino, kjer se je srečal s predsednikom Volodimirjem Zelenskim, in obiskom ZDA, kjer je imel pogovore s takratnim predsednikom Joejem Bidnom. V preteklosti je izrazil pozitivne poglede na vključevanje LGBTIQ+ oseb v cerkveno skupnost.

Ameriški kardinal Raymond Leo Burke velja za enega najglasnejših konservativcev v Cerkvi. Večkrat je javno nasprotoval liberalnim usmeritvam papeža Frančiška, še posebej glede obhajila za ločene in znova poročene katoličane. Prav tako je kritiziral katoliške politike, ki podpirajo legalizacijo splava, ter spremembe v cerkvenem odnosu do kontracepcije, civilnih porok in istospolnih zvez.