Polemike asistiranega samomora in motivov za njegovo pospreševanje.
V Avstriji odmeva primer 57-letnega vinogradnika iz jugozahodne Štajerske, ki je osumljen umora svoje 71-letne partnerice iz Spodnje Avstrije.
Moški je od 15. julija v priporu v St. Pöltnu, saj naj bi bil odgovoren za smrt svoje dolgoletne spremljevalke, ki je po hudih zdravstvenih težavah zaužila smrtonosni odmerek zdravila.
A ključna dilema ostaja: je šlo za prostovoljno dejanje – ali za prezgodnji konec brez njenega soglasja?
Sorodniki trdijo drugače ...
Ženska iz Böheimkirchna je bila po možganski kapi popolnoma odvisna od zunanje nege. Čeprav je v začetku leta notarsko potrdila namero o asistiranem samomoru, naj po trditvah sorodnikov in negovalk v trenutku smrti še ne bi bila pripravljena zapustiti tega sveta.
Kljub temu je marca zaužila pentobarbital-natrij, zdravilo, ki se uporablja v postopkih asistiranega končanja življenja.
To dejanje je sprožilo sum, da je bil postopek pospešen brez njenega pravega soglasja. Kot pojasnjuje tožilec Leopold Bien, zakon jasno določa: »Če nekoga spraviš v smrt brez njegove neposredne privolitve ali če tega ne pričakuje, gre za umor – ne glede na predhodno splošno soglasje.«
Sprememba oporoke?
Sum še poglablja domnevna sprememba oporoke, ki naj bi bila tik pred smrtjo prilagojena v prid osumljencu. Pokojna je namreč posedovala več nepremičnin in precejšnje premoženje.
Preiskovalci so potrdili, da obravnavajo tudi premoženjskopravne vidike, več pa zaradi taktike preiskave ne razkrivajo.
Vinogradnik, ki naj bi večkrat poslovno propadel in ima kazensko preteklost zaradi goljufije, se je do zdaj odločil za molk. Ostaja v priporu, saj obstaja nevarnost ponovitve kaznivega dejanja. Naslednja obravnava o podaljšanju pripora je napovedana za konec avgusta.
Primer, ki vključuje asistirani samomor, dvome o svobodni volji ter domnevne finančne koristi, sproža burne razprave v avstrijski javnosti – tudi o tem, kdaj pomoč pri končanju življenja lahko postane pritisk za to odločitev.
