Harris ali Trump? Vse, kar morate vedeti pred ameriškimi volitvami

Američani na volitvah za predsednika države že od leta 1845 glasujejo na prvi torek v novembru. Zakaj so izbrali ravno november? V sredi 19. stoletja so bile ZDA država, kjer se je večina prebivalcev ukvarjala s kmetijstvom. Iz tega razloga je november postal najbolj primeren mesec za volitve – žetev je bila takrat že zaključena, vreme pa še vedno dovolj ugodno za potovanja, še posebej v primerjavi z zimo.

A danes nima več smisla govoriti samo o »dnevu volitev«. Na desetine milijonov ljudi je predčasno glasovalo po pošti ali osebno in se tako izognilo dolgim čakalnim vrstam, morebitnemu slabemu vremenu ali drugim nevšečnostim.

Demokrati so leta 2020 ljudi spodbujali k glasovanju po pošti, da bi se izognili izpostavljenosti covidu-19 med pandemijo. Nasprotno pa je Trump trdil, da je praksa polna goljufij.

Kdo vse kandidira?

Za mesto 47. predsednika ZDA se poteguje več kandidatov. 60-letna Kamala Harris, sedanja podpredsednica, je prejela nominacijo demokratske stranke, potem ko se je sedanji predsednik Joe Biden julija umaknil iz predsedniške tekme Je nekdanja senatorka, kalifornijska generalna tožilka in tožilka v San Franciscu ter se poteguje za vpis v zgodovino kot prva ženska, ki bi bila izvoljena za predsednico v 248-letni zgodovini Amerike.

78-letni Donald Trump, republikanski kandidat in nekdanji predsednik, se že tretjič zapored poteguje za Belo hišo. 

Poleg teh dveh glavnih kandidatov sodelujejo tudi nekateri neodvisni kandidati in kandidati manjših strank, ki pa imajo majhne možnosti za zmago. Med njimi so Cornel West (neodvisni kandidat), Jill Stein (Zelena stranka) in Chase Oliver (Libertarna stranka).

Kdo sta glavna podpredsedniška kandidata? 

Trump je za svojega podpredsedniškega kandidata izbral senatorja iz Ohia Jamesa Davida Vancea, medtem ko je Harrisova za svojega podpredsedniškega kandidata izbrala guvernerja Minnesote Tima Waltza.

Kako volijo Američani?

Za razliko od slovenskega volilnega sistema, ameriških predsedniških volitev ne odloča absolutno število prejetih glasov na državni ravni. 

Zmagovalec volitev ni bo kandidat, ki prejme največ glasov volivcev, ampak tisti, ki pobere večje število elektorjev. Elektorski kolegij sestavlja 538 elektorjev, ki predstavljajo voljo volivcev iz svoje zvezne države.

Od skupaj 538 jih mora za zmago zbrati najmanj 270 v skupaj 50 zveznih 

Število elektorjev, ki jih ima vsaka zvezna država, temelji na številu prebivalcev po zadnjem popisu. Največ elektorjev, 54, ima najgosteje poseljena Kalifornija, sledijo Teksas s 40 elektorji, Florida jih ima 30 in New York 28.

V večini držav velja sistem »zmagovalec pobere vse« - tisti kandidat, ki dobi več glasov v posamezni državi, dobi vse elektorje tiste zvezne države. Glasovi, ki jih osvoji protikandidat, gredo v nič. Da bi predsedniški kandidat osvojil elektorske glasove v določeni zvezni državi, mora tako v tej državi dobiti največ glasov.

Elektorski kolegij nato približno mesec dni po volitvah podeli glasove v skladu z rezultati v vsaki zvezni državi. Da kandidat zmaga, mora doseči vsaj 270 elektorskih glasov, kar predstavlja večino.

Mora elektor glasovati v skladu z glasom ljudstva? 

Elektorji svoje glasove formalno oddajo po koncu splošnih volitev. Letos se bo to zgodilo 16. decembra.

Elektorji praviloma glas namenijo kandidatu, ki je zmagal v njihovi zvezni državi. V večini zveznih držav so tudi zakonsko zavezani, da glasujejo v skladu z voljo volivcev. V nekaterih državah je ob neupoštevanju predvidena kazen, glas pa se razveljavi, medtem ko v drugih državah drugačno glasovanje ostane veljavno.

Ali takšen volilni sistem uporablja še katera druga država?

Kolumbija leta 1821 prevzela ameriški sistem, ki temelji na elektorjih. Čile je ta sistem uvedel leta 1828, Argentina pa leta 1853. V Evropi so podobno pot ubrale Finska leta 1925 in Francija leta 1958.

Sčasoma so se te države odločile opustiti volilne kolegije in prešle na neposredne volitve predsednikov, kjer glasujejo vsi volivci. ZDA so tako ostale edini demokratični predsedniški sistem, ki še vedno uporablja volilni kolegij.

Kaj so ključne zvezne države oziroma »swing states«?

Nekatere države tradicionalno veljajo za bolj republikanske, druge so bolj demokratske, zato je zmagovalec tam praktično znan vnaprej. 

Med republikanske se uvrščajo Teksas, Oklahoma, Kansas, Alabama, Misisipi, Tennessee, Zahodna Virginija, Wyoming, Idaho in Utah.  Za bolj demokratske veljajo Kalifornija, New York, Illinois, New Jersey, Massachusetts, Maryland, Connecticut, Washington, Oregon in Havaji. 

V nekaterih drugih državah pa so bili rezultati zadnjih predsedniških in drugih volitev bolj spremenljivi. V teh državah so volivci včasih podprli demokrate, drugič republikance. V ZDA takšnim državam, ki nihajo med podporo eni ali drugi stranki, pravijo »swing states« oziroma nihajoče države. 

Te zvezne države ključno vplivajo na izid predsedniških volitev. Na letošnjih volitvah bo o zmagovalcu odločalo sedem držav, kjer živi okoli 18 odstotkov Američanov. To so Pensilvanija, Michigan, Wisconsin, Georgia, Arizona, Nevada in Severna Karolina.

5. novembra tudi druge pomembne odločitve

Američani bodo 5. novembra poleg predsednika ZDA volili tudi člane predstavniškega doma kongresa in tretjino senata (zgornjega doma kongresa). 

Poleg tega bodo izbirali guvernerje zveznih držav, državne kongresnike, župane, mestne svetnike ter druge državne in lokalne uradnike. Poleg tega bodo ponekod potekali referendumi.