Po podatkih hrvaške finančne uprave je bilo v petek izdanih kar 20 odstotkov več računov kot na dan prvega bojkota.
V hrvaških trgovinah je bilo v petek izdanih približno 2,5 milijona računov v skupni vrednosti dobrih 34 milijonov evrov.
Na prvi bojkotni petek, 24. januarja, je bilo izdanih okoli dva milijona računov v skupni vrednosti 28,6 milijona evrov.
Bojkot trgovin je bil odgovor na visoke cene hrane, ki so v zadnjih treh letih narasle za približno tretjino.
Za bojkot so se zavzela društva za zaščito potrošnikov, sindikati, politične stranke in celo hrvaška vlada.
Poleg bojkota so se na Hrvaškem začeli tudi protesti proti trgovskim verigam Lidl, Eurospin in DM, kjer so se pojavile zahteve za znižanje cen nekaterih proizvodov, medtem ko so trgovci že začeli zniževati cene na nekaterih prodajnih mestih.
Komentarji (6)
Narod je preštimo ka je tou brezveze in s tem nedo nič dosegnoli.
Baje so že dosegli. Hrvatom bojo znižali cene slo vencem pa zdignili ka do na istem.
In ti to dejansko vrvleš? Omejili do kao 70 artiklov, ob enon do pa trgovci razliko not prinesli pri višanji cen ostalih izdelkov v trgovina, kere narod na velko za brezveze kupuje. Tomi se pravi tržno gospodarstvo.
Mnenja sem, da je bojkot brez nekega haska... kajti cene določa trg, na te razmere na trgu pa na veliko vpliva tudi politika države.
Točno tak. Dokler de narod vse ostale dni trošo nenormalne zneske na vse žive bedarije, do tečas takšni bojkoti in omejevanje cen določenih živil na njihove zaslužke nedo meli vpliva. Če de politika omejila maloprodaji končne cene, do se trgovci ponovno znesli nad dobaviteli in jin še bole znižali veleprodajne cene. Kak san napiso, smo v tržnon gospodarstvi in nej več v socializmi.
Ni rečeno, da se ob priliki ne bodo pričeli ljudje ponovno samooskrbovati, kar smo zadnja leta zanemarili
Starejše novice
