Z današnjim dnem, imenovanim tudi svečnica, se po cerkvenem koledarju zaključuje božični čas. Sicer pa se ta dan v katoliški cerkvi zaznamujejo praznik Jezusovega darovanja v templju.
Vremenski pojavi so se ponavljali ob določenih godovnikih
Po nekdanjih razpoložljivih možnostih, ki so jih ljudje v širši agrarni družbi tedaj imeli, ni bilo namreč strokovnih tehnoloških možnosti za napoved vremena, so se zatekali k izkušnjam skozi minula leta in nasledstveno poznavanje klimatoloških dogodkov in pomembne preobrate vezali na ljudski koledar, pojasni Milan Zrinski, poznavalec ljudskih šeg in običajev.Ker so se po stoletnih spoznanjih ti vremenski pojavi ponavljali ob določenih godovnikih, so jih tako sprejeli za splošno veljavne in po njih lahko napovedovali vreme tudi naprej.
“Jasno je, da tu ne gre za povsem natančne ali veljavne obrazce, pa vendarle: če je na primer za božični čas, kakor je bilo to letos, vladalo zelo toplo obdobje, je bilo jasno, da bo mraz še prišel, pa najbrž prav v času, ko kakšen pust ali velika noč že skrbi za trajnejšo otoplitev.”
Predniki znali živeti z naravo
Gotovo pa je skozi te napovedi možno zanesljivo ugotoviti, kako zelo so znali predniki živeti z naravo, kako dobro so jo poznali in kako prepričljivo so se zavedali, da so od nje in njenih sprememb odvisni. Danes to izginja, zato se človeštvu na zemlji slabo piše, še dodaja Zrinski.
"Ako je svečnica zelena, velika noč bo ledena."
Kakršno je vreme na svečnico, mu je diametralno nasprotno vreme pomladi, če na svečnico sneži, se kmalu vigred oglasi; topla svečnica sneg in mraz prinaša, mrzla pa oba odnaša; če na svečnico jasno sonce vzhaja, lisica nazaj v brlog odhaja ...
Svečnica, njen simbol je sveča, ki ima staro magično moč blagoslova, pomaga razsvetljevati temo, ki je življenju neprijazna, in je nasploh vremenski mejnik s števinimi napovedmi v pregovorih, ki domala vsi napovedujejo naprotja.
