Delo v avstrijski Štajerski

OMG!!! O tem in mentaliteti ljudi vam bom pa kar sam opisal svoje izkušnje in videnje - kasneje.
Da vas ne bodo zavedla lepa obetanja.
To bi bilo lepo, da vsak poda kako svojo izkušnjo in nasvet.

 Vse znamo pa tudi to da namesto plače je obris pod nosom tak kot vselej do sedaj .
Pravijo tak ; obečanje ludom radovanje 

Ah, nejsan tak mislil...
Torej nekako,  po vrsti.  Sam se v Avstrijo spravljam že kar hudo dolgo - od konca 2008-ega leta. Beda. Ampak po drugi strani pa sem s tem pridobil kar nekaj izkušenj in informacij(sicer niso vse uporabne, mogoče kdaj sčasoma). Ne vem, do pred kratkim nisem imel nobene pomoči ali kogarkoli, da bi mi pomagal z nasveti. Sam sem torej ubral uradno, dražjo pot – po navodilih katera so dostopna na spletu njihovega ministrstva za zdravje (neuporabna in zavajujoča navodila, ker niso revidirana – ravno tako kot pri nas). Ljudje, zaposleni – ne moreš verjeti, ampak je res: čeprav dosti bolje plačani, tudi oni jamrajo tako kot pri nas in se norčujejo iz nadrejenih, ko je temu primeren čas. Standard je višji, prav tako cene nekaterih storitev – teh je veliko več kot pri nas in te stanejo… Ljudje delajo kolikor hočejo, zgleda, da kolikor pač zmorejo – spoznal sem eno »Varaždinko«, ki tam živi in dela že 30 let – dela na 4 koncih/službah! Samo v tistem domu je za 6 nočnih zaslužila 1584 EUR (bi rekel, da brutto,). Rekel sem ji, da je nora, ampak – eni pač zmorejo, hočejo ali karkoli že… Kultura pri voznikih? Na AC še kar, ker mrgoli radarjev, na regionalki pa kjer se ve, da ni policije/nadzora pa… Tistih 10 km pešpoti kar sem je imel, sem bil kar »presran«, sem pa ob tem marsikaj lahko videl in občutil.
Morala? Hahaha. Se imajo nekateri za nekaj več – od nas »južnjakov«, nekateri pa so kar v redu. Samo pustiti se jim ne smeš – sam sem eno »babnico« tako zabil z reakcijo-odgovorom, da je kar obmolčala; ostali pa komaj, da niso bušili v smeh. Tudi pri nas so »južnjaki« pa…, kakor kdo. Na bencinskih črpalkah. Evo to me zanima! Zakaj zaboga sem moral vsakič prositi/zahtevati račun – meni je bilo hudo sumljivo. Kdo je tu/tam »balkanac«? Prav tako odžiranje hrane oskrbovancem doma – za zaposlene nič takega, samo dobiti te ne smejo, haha. »Kur***haus« nasproti cerkve – zanimivo. Pri nas so v okolici cerkva le gostilne. So, znajo biti zadrti, imajo pa tudi obilo možnosti za sproščanje ventilov. Potem cele hiše/fasade v barvah dežele štajerske, »stilizirani deželni hosentregerji«, cele trgovine z nacionalno kramo in ne vem kaj še ne vse – pričakoval sem najhujše, pa očitno nekateri drugače gledajo na nacionalno zavest. Biznis.
Težave z zavarovalnico, zaradi obeh poškodb… Šele, ko sem jim napisal uradno pritožbo (v slovenskem jeziku!), se je po 6 mesecih(!) komaj nekaj zganilo – se je prenehalo izmikanje, zavlačevanje in ignoranca. Napisal sem jo zanalašč v slovenščini, ker imam (baje) na podlagi bilateralnih sporazumov med našima državama (sploh ne vem kakšnih:) in kot rezident EU (»hude« tujke vedno prav pridejo:) pravico do prevoda. Kako dolgo že njihove banke in zavarovalnice in še ne vem kaj – molzejo naše državljane. Pri tej masi ljudi in tako dobrih »medsosedskih« odnosih pa že moraš imeti neke »vzajemne »odnose. Ja, nekateri so zelo fer – prav tako kot pri nas, fajn. Počutil sem se skoraj kot doma, haha.
Imel sem že kar nekaj »hitlerjevih« soldatov na grbi – celo danes enega. Ne vem, občudoval sem ga. Pri teh letih(roj. 1925), pa še tako čil in s takim nostalgičnim zanosom do spominov na planinarjenje. Skoraj…, pa bi mu rekel: »Kamerad, nasvidenje v naslednji vojni«, ups.
Izrabljanje delovne sile - fantov, ki služijo vojaški "zivildienst", porabijo jih pač za vse, kar se le da. Ne da bi bili usposobljeni ali imeli zakonsko podlago. Nekam sumljivo isto kot v našemu sistemu in bližnji bolnišnici.
Dokler se jim ne boste/bomo postavili po robu, našli iste frekvence ali imeli manjko informacij bo pač tako kakor je. Ne počutite se manjvredne. Čisto isti ljudje so kot mi. Teh 16 ur kar sem oddelal (zastonj -»Schnüffeln tag«!) pa sem jim pokazal kaj je slovenska kri, moč in prilagajanje znanja. Infiltrirati in prilagoditi se, ali pa si prilagoditi okolico, jap. Zanesite se torej zgolj na sebe in razvijte svoje sposobnosti ter ne odnehajte in ne »ogrožajte« drugih, prav tako »golfivih« egov.
P.S.: Še vedno nimam zagotovljene službe tam. In mi je vseeno. Hecno je to življenje s svojimi »Grande Illusions«. Pa dajmo zato malo preklopiti na »drugo frekvenco«.;)
 
Odgovori na vprašanja avtorja/-ice pa so: Mika me glih ne - včasih bi raje samo doma ležal in žrl.  Izkušnje? Ja namesto dopusta doma ali kjerkoli sem imel 2 meseca neplačane prakse. Zakaj? Praktično bom bližje domu, delal bom manj kot zdaj in za več. Všeč mi je njihov šolski sistem: 2 leti kot Pflegehelfer, šele potem možnost študija (ja, pri nas je dosti "tepcev," ki  pridejo iz UN in potem ne vejo delati, oz., nekaj na slepo komandirajo in si  nekaj domišljajo). Začeti od spodaj in spoznati delo od temeljev. Ovire: birokracija; prevelika razgibanost/razvlečenost delovnega trga - nisem vajen dojemanja tako različnih oblik zaposlitev (temu se drugače, reče, da še nisem dovolj fleksibilen;); težavni dialekti (verjetno imajo isto puno variacij: gestaše, marke, goričance, repaše, varašance, cuzeke,mađare,turčine, zlovence, purgere...);pisanje - hey, sem "avtodidakt" in sem se učil pisanja zgolj ang. jezika.