SPOMINSKA SOBA FRITZA LANGA: Projekcija filma M - mesto išče morilca

Med 13. in 26. majem 2024 se bo v Gornji Radgoni v Muzeju Špital ustavila in postavila na ogled Spominska soba Fritza Langa. Uradno odprtje razstave s projekcijo Langovega filma bo v sredo, 15. maja 2024, ob 14.00. Prijazno vabljeni.

LAS projekt »Potujoča spominska soba Fritza Langa« izvaja KTD Festival Ljutomer, Potujoča spominska soba pa vsebuje vsebovala ambientalno postavitev desetih panojev z motivi iz Langovih filmov ter njegovega bivanja v Ljutomeru. Tej razstavi bodo pridružene še replike štirih kipcev, ki jih je Lang ustvaril v Ljutomeru. Gostovanje spominske sobe bo ob otvoritvi pospremila tudi projekcija filma Fritza Langa (Metropolis (1927) ali M (1931)).

Fritz Lang je eden največjih filmskih režiserjev v zgodovini filma. Pred svojo filmsko kariero, je med 1. svetovno vojno, kot ranjen mlad nemški oficir več mesecev okreval v Ljutomeru. Bival je pri družini Karola Grossmanna, začetnika slovenske kinematografije, zato upravičeno smatramo, da je to srečanje bilo za mladega Langa zelo pomembno. V Ljutomeru, znanem po lončarski tradiciji, je ustvaril tudi štiri lončene kipe, ki jih kot svojo največjo dragocenost hrani Muzej Slovenske kinoteke.

S spominsko sobo Fritza Langa bomo vrnili to izjemno kulturno dediščino v kraje, kjer je ta nastala, ter obenem skušali prikazati vpliv, ki so ga naši kraji pustili pri tem velikem umetniku.

FRITZ LANG (1890 – 1976)

Kratka biografija

Fritz Lang je bil ameriški filmski režiser avstrijskega rodu, čigar filmi veljajo za mojstrovine vizualne kompozicije in ekspresionistične napetosti. Med Langove najbolj slavne filme spadata prelomni futuristični znanstvenofantastični spektakel Metropolis (1927) in izjemno vplivni M (1931), predhodnik filma noir. Njegov film Ženska na luni (1929) je prvič prikazal uporabo večstopenjske rakete in raketne lansirne ploščadi, obenem pa je prvič uporabil odštevalno uro za izstrelitev rakete (kar je kasneje prevzela tudi NASA). Njegovi drugi pomembnejši filmi iz nemškega obdobja so Dr. Mabuse, hazarder (1922) in Nibelungi (1924), s čemer je bil takrat najbolj spoštovan režiser v Evropi. Nič čudnega, da ga je Goebbels takoj povabil na čelo nemške filmske industrije, kar je odklonil in zaradi nestrinjanja z nacistično ideologijo leta 1934 emigriral v ZDA (Goebbelsovo vabilo je sicer sprejela Leni Riefenstahl).

Po selitvi v Hollywood je posnel čez 20 filmov, ki veljajo za mojstrovine noir žanra in večplastnih trilerjev. Njegovi najbolj znani filmi tega obdobja so Bes (1936), Samo enkrat se živi (1937), Rablji tudi umirajo! (1943), Ženska v oknu (1944), Škraltna ulica (1945) in Velika vročina (1953). Za svoja dela je dobil številna priznanja, Britanski filmski inštitut pa ga je poimenoval za enega najvplivnejših filmskih ustvarjalcev vseh časov. O njem in njegovih filmih je napisanih nešteto knjig, njegov filmski slog se kopira še dandanes, vplival pa je praktično na vse generacije Hollywoodskih režiserjev.