Potopisno predavanje: Skandinavija, Alaska, Kanada

torek, 9. 12. 2014 ob 17:00

Andrej Morelj

S K A N D I N A V I J A

D A N S K A - Š V E D S K A
F I N S K A - N O R V E Š K A

pred leti sem na radiu poslušal oddajo, katere gost je bil novinar g. Bogdan Pogačnik. G. Pogačnik je s Slovenskim oktetom prepotoval veliko dežel in nekdo od poslušalcev ga je vprašal, katera dežela mu je najbolj zanimiva. Sam pri sebi sem takoj dejal – Norveška. Odgovor g. Pogačnika je bil – pokrajinsko je najlepša Norveška, Peru, skupaj s prebivalci, pa je najbolj zanimiva dežela (nekako v tem smislu se spominjam tega razgovora).

Po dveh dneh in pol vožnje iz LJ sem se prispel v „severne Benetke“ - Stockholm. Mesto ima zelo lepo lego, veliko zanimivosti in prebivalci so izredno prijazni. Po nekaj dneh neutrudnega tekanja po mestu sem noč preživel na trajektu med plovbo v Helsinke in sicer na takrat največjem trajektu na svetu – 2.500 potnikov, 2.400 ležišč, 600 osebnih vozil. Navkljub neugodnemu vnetju ušesa sem obrnil naokoli Helsinke, Lahti, prevozil stotine km v dežju po finski ravni pokrajini, videl Rovaniemi ob severnem povratniku, jezero Inari, nekaj 100 km pred Nordkapom pa sem za volanom za nekaj trenutkov, a res samo trenutkov, veselo zaspal, na srečo brez kakih hudih posledic. Tu naj omenim še eno skandinavsko oz. severnjaško neprijetno stvar – komarje. Že WC v prosti naravi je podvig za fantke, da o punčkah sploh ne izgubljam besed. Na Nordkapu me je čakalo dvojno presenečenje – megla in še enkrat megla in po vožnji proti jugu me je zagrabilo še drugo uho - ponovno kapljice in brufen.

Norveška in njeni fjordi so veličastni in vožnja od Nordkapa do kampa v Oslu je trajala celih 7 dni in 3.005 km – torej povprečno 430 km dnevno. Tudi Oslo z lepo okolico – Holmenkoln – nudi popotniku nemalo zanimivosti. Skozi Goteborg počasi na Dansko v kraljevi Kopehagen z lepimi palačami, spomenikom Andersenu, kanali, malo morsko deklico, zabaviščnim parkom Tivoli, pristaniščem pivovarja Heineken …

In po treh tednih precej drage Skandinavije sem bil nazaj v poceni Nemčiji, še nekaj ur tekanja po Hamburgu in pa tistih 1.000 in še nekaj 100 km do LJ – skupno 9.500 km.

Skandinavskih komarjev ne čutim več, uho mi tudi ne nagaja, a ostali so spomini na prekrasno naravo, posebno na Norveškem in na izjemno vsestransko skandinavsko oblikovanje lesa, stekla, blaga, gradnjo hiš, ladij …

A L J A S K A in K A N A D A

Deželi jezer, nepreglednih gozdov, medvedov, visokih gora, ledenikov, ogromnih razdalj med Atlantskim in Tihim oceanom – enostavno, treba ju je videti in doživeti …

The Great Land of Alaska - Velika Dežela Aljaska z ogromnimi gozdovi, velikimi jezeri s kristalno čisto vodo, številnimi ledeniki in mogočnimi gorami ter pozimi z neskončnimi možnostmi smučanja v “celcu”vsako leto privablja ogromno turistov. Toda ravno tako, kakor je lepa, je po drugi strani lahko tudi nevarna.

Nemara v nobeni deželi ni toliko pustolovskega duha kot na Aljaski.

Desetletja sem razmišljal o tej Veliki deželi (85 SLO) Aljaski in končno sem le pristal na letališču v bližini mesta Anchorage. Gornji del Aljaske (zadnja meja - The Last Frontier) je resnično zanimiv, a „prava Aljaska“ je njen jugovzhodni del. V deželi prostranih gozdov in njenih prebivalcev, mogočnih medvedov, je med neštetimi gorami tudi najvišji vrh Severne Amerike Denali (Mount McKinley), preko 300.000 jezer, 100.000 ali polovica vseh svetovnih ledenikov, ogromno slapov. Ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja so našli zlato, danes pa je pomemben vir prihodkov črno zlato - nafta.

Vabljeni še na popotovanje v sosednjo Kanado…

Potovanje po Kanadi sem pričel z vožnjo iz Toronta proti Niagari, se med potjo ustavil v najlepšem kanadskem mestecu Niagra on the Lake ob Ontarijskem jezeru, si ogledal delovanje oz. dvigovanje in spuščanje ladij v Walandovih zapornicah med Ontarijskim in Erijskim jezerom – dvema od petih velikih jezer. Sledil je obvezen ogled Niagarskih slapov na kanadski in ameriški strani ter zatem vožnja v Toronto z glavno ulico, dolgo celih 16 km. Odletel sem na zahod Kanade v Vancouver, kjer sem preživel 10 nepozabnih dni v vožnji preko Skalnega gorovja - ki je preprosto sinonim za veličastnost - po prelepi Britanski Kolumbiji in Alberti, njunih naravnih parkih, za konec pa še skok na otok Vancouver ter ogled Victorie - lepega glavnega mesta Britanske Kolumbije ter znanega vrta ali parka Butchart.

Križarjenje je gotovo najudobnejši način za obisk Aljaske in čudovito naravo lahko opazujete med plovbo celo iz tople masažne kadi na krovu ladje.