Ladislav in Božena Balaš iz hrvaške prestolnice sta mir, spokoj in zdravje našla v Zdravilišču Radenci.
Če bi v Guinnessovi knjigi rekordov zbirali posameznike glede na zvestobo kakšni turistični destinaciji, bi se med njimi gotovo znašla tudi 85-letni Ladislav in 79-letna Božena Balaš, Zagrebčana, ki že dobrih šest desetletij vsako leto za dva do štiri tedne obiščeta Radence.
Tako nedvomno sodita med najbolj zveste goste ne le Zdravilišča Radenci ampak tudi nasploh.
V deželo treh srčkov je starša hčerke edinke Suzane sprva pripeljala bolezen. Kot vojak JLA se je Ladislav zastrupil v srbskem Obrenovcu in se zaradi tega trikrat zdravil na VMA Beograd. Ker se njegovo zdravje ni izboljšalo, so ga leta 1953 zaradi srčno-žilnih bolezni kot začasno nesposobnega odpustili iz JLA.
"Čeprav je zdravje bilo izjemno slabo, se mi je uspelo zaposliti, tako da sem naslednje leto, ko sem nekaj privarčeval, prišel v Radenske toplice, ki mi jih je priporočala teta, ki jih je že prej poznala. Povedala mi je, da je to dobro za krvni obtok in srce, kar se je tudi potrdilo. Na začetku je v Radencih bila samo terapija, kjer so še vodo morali posebej segrevati in jo prinesti v kad, danes pa so tukaj ugledni hoteli ter je vse zelo sodobno in modernizirano. Takrat je tukaj bil edini zdravnik dr. Rožič, ki mi je priporočal, da jih obiskujem vsako leto. In sedaj lahko zatrdim, da sem največ let neprekinjeno gostoval v Radencih, kjer je sprva bilo le nekaj hiš. Za vsak svoj obisk Radencev, vključno s prvim, leta 1954, imam odpustne listine in podobna potrdila", pravi Ladislav.
Ko je spoznal Boženo – danes upokojeno fizioterapevtko – ga je ta prvič obiskala leta 1956 prav v Radencih, kjer se je njuna ljubezen še poglobila.
»Za naju so Radenci drugi dom, saj nikamor drugam ne hodiva na počitnice ali zdravljenje. Ker sta pokojnini skromni, varčujemo več mesecev, da si lahko privoščiva vsaj to uživanje v tem lepem kraju in okolju, kakršnega na vidiš povsod, enako ne doživiš takšnega gostoljubja in prijaznosti, ne le gostinskih, turističnih in zdraviliških delavcev, temveč vseh tukajšnjih ljudi“, sta še povedala gosta iz Zagreba, ki dvomita, da bosta še lahko prišla v Radence – pa ne le zaradi finančnih problemov in skromnih pokojnin, temveč zlasti zaradi starosti, bolezni in dejstva, da morata vedno koga prositi za prevoz do dežele ob reki Muri.
