Matjaž Kek: Mene je nogomet zelo hitro zastrupil

Matjaž Kek je svojo poklicno kariero začel pri NK Maribor leta 1979, preden se je leta 1984 preselil v Avstrijo, kjer je igral do leta 1995. Zadnjih pet let svoje kariere je preživel v rodnem Mariboru, kjer je v tem času osvojil tri naslove državnega prvaka. 

Od otroštva zapisan nogometu

Kek je kot otrok živel v bloku nasproti Ljudskega vrta, praktično je stopil iz bloka in čez cesto, pa je bil na Ljudskem vrtu.

»Možnosti sta bili samo dve: na eni strani košarka, kjer je takrat navduševal Peter Vilfan, s svojo ekipo Maribor 66, na drugi strani pa neko DNK izročilo očeta, nogomet, ki je pravzaprav hitro prevladal, in od takrat sem zapisan nogometu.«

Večino kariere je igral v obrambi, še posebej na osrednjem branilskem položaju, kljub temu pa je kar nekajkrat zatresel mrežo.

»Začel sem najprej v napadu, ampak potem se je zgodilo, da je v nekem trenutku v obrambi manjkalo igralcev, in potem me je trener dal nazaj. To mi je postalo všeč, pravzaprav sem tudi na ta način zaključil kariero. Včasih se mi je posrečilo, da sem zadel kaj od daleč,« razlaga Kek.

V Savdski Arabiji se ni znašel

Po koncu kariere je Kek ostal pri NK Maribor, kjer je bil leto dni pomočnik trenerja, leta 2000 pa so ga imenovali za glavnega trenerja. Kot trener se je poleg Rijeke, odpravil tudi v Savdsko Arabijo.

»Bil sem še vmes na eni kratki epizodi v Savdski Arabiji. Po tistih fantastičnih časih z reprezentanco in odhodom na svetovno prvenstvo so začele prihajati ponudbe, takšne in drugačne. Jaz sem se odločil za Savdsko Arabijo.«

Treniral je enega od največjih klubov v tistem delu sveta, na tekmah je bilo veliko navijačev, vzdušje je bilo neverjetno.

»Ampak zelo hitro sem klonil, ne toliko zaradi rezultatov, bolj zaradi načina življenja, zaradi nekega življenjskega prepričanja. Enostavno se nisem našel v tistem svetu in še vedno pravim, da sem del svoje identitete, del svoje izobrazbe dobil v Savdski Arabiji.«

Vijoličen po srcu

Kljub temu da ni več trener pri NK Maribor, še vedno budno spremlja vijolične.

»So se zgodile tekme, ko sem se bolj razburjal kot v tistem času, ko sem sedel na klopi.«

Pravi, da je otrok Maribora, vijoličen po srcu, in to pove z odprtim srcem in s čisto glavo. 

»Po drugi strani pa Rijeka, ki se mi je v toliko letih, v toliko tekmah seveda tudi zapisala v srce in to je to pri meni,« razlaga Kek.

Kek pravi, da skuša strogo ločiti zasebno življenje in delo. Čeprav ga je nogomet že v mladosti ‘zastrupil’, noče biti nekdo, ki razmišlja in govori samo o nogometu. V zasebnem življenju je rad z družino, se druži s prijatelji, se usede na kolo in posluša glasbo. 

Več pa v priloženem videoposnetku.