Kljub pojavu treh primerov okužb z virusom Zahodnega Nila ter povečanem številu komarjev na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje pojasnjujejo, da to še ne opravičuje rabe biocidnih sredstev v zunanjem okolju z namenom zmanjšanja števila komarjev.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje razlagajo, da bi bila smiselna raba biocidnih sredstev proti komarjem v zunanjem okolju le ob pojavu izbruha nalezljive bolezni, do česar pa zdaj še ni prišlo, navajajo na spletni strani.
»Insekticidov, ki bi se uporabljali v zunanjem okolju oziroma na prostem, v Sloveniji ne uporabljamo zaradi vpliva na druge organizme. Ko z njimi zatiramo komarje, ne zatiramo samo komarjev, temveč tudi druge žuželke (čebele idr.),« so v današnji objavi na spletni strani zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
Uporaba insekticidov za uničevanje odraslih oblik komarjev v zunanjem okolju je zato strokovno smiselna oziroma upravičena le pri pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji, so izpostavili.
»Do sedaj smo v Sloveniji obravnavali posamezne primere okužb z virusom Zahodnega Nila, ki pa niso predstavljali izbruha. Za dezinsekcijo v zunanjem okolju bi se odločili ob pojavu izbruha nalezljive bolezni, ki jo prenašajo komarji,« so pojasnili.
Poudarjajo nasvete za naravne načine za zaščito pred komarji
Namesto tega so ponovili nasvete za omejevanje razmnoževanja komarjev na naravne načine in za zaščito pred piki komarjev.
Tako prebivalcem svetujejo, da v okolici bivališč in na vrtovih odstranijo posode in predmete s stoječo vodo, pokrite zbiralnike vode, odpadke, ki lahko zadržujejo vodo in druge predmete, ki predstavljajo gojišča komarjev.
Svetujejo namestitev zaščitnih mrež na okna in vrata. Pomembna je tudi osebna zaščita pred piki komarjev, in sicer z obleko z dolgimi rokavi in hlačnicami med bivanjem na prostem, zlasti v času največje aktivnosti komarjev, večinoma zjutraj in pozno popoldne/zvečer.
Navadni komar je sicer aktiven ponoči, tigrasti pa podnevi. Smiselna je uporaba repelentov, ki zmanjšajo število pikov komarjev. Večino repelentov lahko varno uporabljajo tudi otroci, starejši od dveh mesecev, nosečnice in doječe matere, so navedli.
Nekatere občine za zatiranje komarjev uporabljale proizvod Aquatain AMF
Po podatkih iz medijev pa so nekatere občine za zatiranje komarjev uporabljale proizvod Aquatain AMF. Ta po navedbah Nacionalnega inštituta za javno zdravje »ne sodi med biocide in zanj ni treba pridobiti dovoljenja urada za kemikalije«.
»Priporočilo Urada za kemikalije Republike Slovenije je, da se proizvod uporablja le na umetnih ekosistemih (lužah, umetnih jezerih, vrtnih rezervoarjih ...) ter da se uporablja kontrolirano tako glede količine kot tudi načina uporabe.
Priporoča tudi, da uporabo Aquataina AMF nadzira pooblaščeni ekotoksikolog," so še navedli na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
V severovzhodnem delu Slovenije, v Pomurski in Podravski regiji so nedavno potrdili prve tri primere okužbe z virusom Zahodnega Nila letos. Nacionalni inštitut za javno zdravje je obvestilo Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo Medicinske fakultete v Ljubljani o potrjenih okužbah prejel 30. avgusta.
Virus Zahodnega Nila prenašajo komarji. Najpogosteje se virus zato pojavlja v toplejših mesecih, ko so komarji najbolj aktivni. Okužbe z njim so v preteklosti že bile tudi v Sloveniji. Tako je bila v letu 2013 in letu 2017 zabeležena po ena prijava, v letu 2018 pa pet.
