V Slovenski policiji so podali priporočila, kako ravnati ob srečanju s tujci, ki so državno mejo prestopili nelegalno.
»Slovenskim državljanom svetujemo, naj v tem primeru takoj pokličejo policijo, ki bo izvedla ustrezne postopke s tujci,« so dejali v Slovenski policiji.
Poudarili so, da je pomoč slovenskega državljana tujcu, ki nedovoljeno vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Slovenije, nezakonita.
Kazni ne pretijo le tako imenovanim sprovajalcem nelegalnih migrantov. Prislužijo si jih lahko tudi domačini, ki bi tujcem na primer ponudili brezplačen prevoz ali jim celo le svetovali, kje in kako naj nadaljujejo pot proti Avstriji.
Posameznikom, ki tujcu pomagajo nedovoljeno vstopiti, potovati po ali prebivati na ozemlju Slovenije, po Zakonu o tujcih grozi globa v višini od 2.000 do 4.500 evrov. Skladno s Kazenskim zakonikom tem osebam grozita denarna kazen in zaporna kazen do pet let.
Kako ravnati?
»Slovenskim državljanom svetujemo, naj v tem primeru takoj pokličejo policijo, ki bo izvedla ustrezne postopke s tujci,« opozarjajo v Slovenski policiji.
Poudarjajo, da je pomoč slovenskega državljana tujcu, ki nedovoljeno vstopi, potuje v tranzitu ali prebiva na ozemlju Slovenije, nezakonita.
Kazni ne pretijo le tako imenovanim sprovajalcem nelegalnih migrantov. Prislužijo si jih lahko tudi domačini, ki bi tujcem na primer ponudili brezplačen prevoz ali jim celo le svetovali, kje in kako naj nadaljujejo pot proti Avstriji.
Posameznikom, ki tujcu pomagajo nedovoljeno vstopiti, potovati po ali prebivati na ozemlju Slovenije, po Zakonu o tujcih grozi globa v višini od 2000 do 4500 evrov. Skladno s Kazenskim zakonikom tem osebam grozita denarna kazen in zaporna kazen do pet let.
Izjema so prosilci za mednarodno zaščito
Če pa posameznik humanitarno pomaga prosilcu oziroma tujcu s priznano pravico do mednarodne zaščite, ni v prekršku. »Tujce, ki ob postopkih s policisti zaprosijo za mednarodno zaščito, policija namreč v skladu z Zakonom o mednarodni zaščiti preda uslužbencem azilnega doma,« so pojasnili v Slovenski policiji.
Ko je prosilcu pravica do mednarodne zaščite priznana, pridobi status begunca ali status subsidiarne zaščite. »Svoj status prosilca za mednarodno zaščito lahko izkaže s posebno izkaznico, ki mu je bila izdana in jo mora imeti pri sebi,« so razložili v Slovenski policiji.
