Previdno pri »ekskluzivnih zgodbah« z znanimi obrazi. MasterChef Slovenija je v središču spletne prevare.
V zadnjih dneh so se na Facebooku in Instagramu začele pojavljati plačane objave, ki širijo lažne informacije o tem, kako naj bi voditelji kuharske oddaje MasterChef Slovenija zaslužili ogromne vsote denarja.
Na spletni strani, do katere vodijo povezave iz zavajajočih objav na družbenih omrežjih, goljufi trdijo, da naj bi voditelji oddaje MasterChef Slovenija obogateli z vlaganjem v novo trgovalno platformo, ki naj bi temeljila na umetni inteligenci.
Gre za investicijsko prevaro, ki poskuša ljudi prepričati, da vplačajo vsaj 250 evrov v novo spletno trgovalno platformo.
»Naj vas ne premamijo lepe besede, zeleni grafi in neverjetne zgodbe novonastalih bogatašev. Mnogi so v investicijskih prevarah izgubili čisto vse,« opozarjajo na strani Varni na internetu.
Kako deluje prevara?
Oglasi uporabnike vabijo, naj kliknejo povezavo ali fotografijo, ki naj bi jih peljala do »ekskluzivne zgodbe«. Namesto resnice pa uporabnika pričaka spletna stran, ki deluje kot past za osebne podatke, navaja Siol.
Na spletni strani se obiskovalcu prikaže izmišljena zgodba in pohvale domnevno zadovoljnih uporabnikov platforme. Nato mu ponudijo obrazec za registracijo, kmalu za tem pa sledi klic domnevnega finančnega svetovalca. Ta začne prepričevati, naj čim prej nakaže najmanj 250 evrov, ki naj bi jih nato vlagali v kriptovalute ali druge finančne produkte.
Toda v resnici gre le za kuliso. Platforme ne omogočajo nobenega dejanskega trgovanja – njihov edini namen je iz uporabnikov izvabiti čim več denarja.
Goljufi se pogosto potrudijo, da bi ustvarili vtis legitimnosti. Na začetku vam lahko celo nakažejo manjši del »zaslužka« na bančni račun – zgolj zato, da bi jim bolj zaupali in jim nato poslali še več denarja.
Na lažni platformi prikazujejo izmišljeno rast vašega premoženja. Grafi, ki naj bi prikazovali dobičke, so v resnici ponarejeni – narisani kar s strani goljufov. Vse je narejeno z enim samim namenom: da bi vas prepričali k dodatnim vplačilom.
Zelo pogosto vas začnejo tudi neprestano in agresivno klicati, pri čemer vas pritiskajo k hitrim odločitvam in še višjim vložkom.
Izplačil ni – sledijo le novi in novi stroški
Ko želite svoj »dobiček« končno dvigniti, se težave šele začnejo. Goljufi vam izplačilo pogojujejo z dodatnimi nakazili: za domnevne davke, zavarovanja ali druge fiktivne stroške.
Ko zaznajo, da niste več pripravljeni vplačevati, prekinejo vse stike. Ne odzivajo se več na klice, sporočila ali elektronsko pošto.
Zneski, ki jih žrtve izgubijo, pogosto segajo tudi do več deset tisoč evrov, navajajo pri Varni na internetu.
Nova past: lažne obljube o pomoči
Ko žrtve spoznajo, da so bile ogoljufane, na spletu pogosto iščejo pomoč. Hitro naletijo na strani, ki se predstavljajo kot »strokovnjaki za vračilo ukradenih sredstev«.
Te »reševalne storitve« se pogosto oglašujejo agresivno in obljubljajo, da bodo uredile vračilo denarja. Toda v ozadju se lahko skrivajo ista kriminalna združenja kot pri začetni prevari.
Kaj storiti, če ste postali žrtev prevare?
Če denarja še niste nakazali, takoj prekinite vso komunikacijo z domnevnimi vlagatelji ali svetovalci. Ne odgovarjajte na njihove klice, tudi če vas poskušajo ustrahovati ali vam grozijo.
Če pa ste že bili oškodovani, prevaro nemudoma prijavite policiji. Prijavo lahko pošljete tudi SI-CERT-u, kjer zbirajo informacije o spletnih prevarah, a ne posredujejo pri vračilu denarja.
