'Tretji božič' imenujemo praznik svetih treh kraljev, ki ga praznujemo na današnji dan. Sprva je pa ta praznik predstavljal prvi in edini krščanski praznik.
Niko Kuret je v svojem življenjskem delu Praznično leto Slovencev opisal vse praznike in tradicije, ki bogatijo naše praznično leto. Razpisal se je tudi o svetih treh kraljih.
Na današnji dan, 6. januarja, končujemo z božično dobo, če pa imamo posebno srečo, pa nas obiščejo tudi sveti trije kralji, koledniki, ki nam zapojejo.
Sveti trije kralji Gašper, Melhior in Boltežar so tri biblične osebe, modri kralji, ki bi naj prišli od daleč, da bi novorojenemu Jezusu prinesli darila in se mu poklonili. Praznik je še vedno priljubljen po delih slovenskega podeželja.
20 + G + M + B + 21
Večer pred praznikom svetih treh kraljev je bil nekoč celo kot božični večer. Delo se umiri, skuha se družinska večerja, le polnočnice ni. Jedli so podobno kot za božič, miza je bila polna najboljših dobrot. Gospodar hiše je blagoslovil prostore, praznovanje pa je bilo družinsko.
Na Štajerskem so svoje dni celo verjeli, da je na ta današnji dan nebo odprto, zato se človeku na ta dan izpolni vsaka želja.
Nekoč je duhovščina blagoslavljala prostore, kasneje so to vlogo prevzeli gospodarji hiše, novejša navada pa je, da pridejo blagosloviti kar sveti trije kralji sami, brez duhovnika.
Navade svetih treh kraljev so po Sloveniji različne. Ponekod se trije ali pet moških obleče v tri modre kralje in pri hiši odigrajo igro.
Pogosto se dogaja tudi, da trikraljevski koledniki pridejo k hiši zapeti. V Prekmurju še pomnijo, da so starejši fantje ali moški po vasi popevali od devete ure zvečer pa do jutra.
Čeprav kolednikom darujemo denar ali klobase, pa tudi oni prinašajo svoje darove. Ti so duhovni, podani kot prisrčna pesniška besedila. S seboj pa imajo tudi kredo, s katero bi na okvirje vhodnih vrat letos zapisali 20 + G + M + B + 21, napis, ki mora vrata krasiti vse do naslednjega leta.
Koledniki pa so v novejših časih popevali tudi o pomembnih vaških dogodkih, kot so na primer koline.
»Slišali smo praviti,
da ste svinjo davili.
Naj bo prašič ali prasica,
nam se sliši klobasica,« zabavno popevajo koledniki pri hiši in tako naznanjajo, da bi poskusili tudi kakšno klobaso.
Kasneje koledovali tudi otroci
Okoli druge svetovne vojne se je pričela nova tradicija, da po vaseh popevajo otroci. Oblečeni so bili v svete tri kralje, hiši so zaželeli dobro letino ter zapeli pesem. V novejšem času so se med svetimi tremi kralji pojavile tudi deklice, kar poprej ni bilo zaznati.
Koronavirus ni prizanesel niti temu prazniku
Tradicija, ki po delih podeželja razveseljuje in zagotavlja dobro leto, pa je letos prekinjena. Ponekod sveti trije kralji prekinjajo tradicijo in raje čakajo na čase, ko bodo lahko zapeli in označili hiše brez skrbi.
Tako so koledniki iz Markovc posneli kar video s pesmijo, s katero po stari tradiciji zaželijo dobro leto.
