Na ministrstvu za zdravje iščejo rešitve za to, kako čim manj obremenjevati zdravstveni sistem. Potrdilo o prebolelem covidu-19 si lahko tako natisnete sami. Preverite, komu na testiranje ni več treba.
Državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Alenka Forte je poudarila, da nas sproščanje ukrepov navdaja z optimizmom, a da kljub temu ne smemo pozabiti, da epidemije še ni konec: "Do tja nas čaka še nekaj tednov, mesecev intenzivnega skupnega dela."
Izogibajo se zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi
Dodaja, da sproščanje še ne pomeni, da nam ni treba več spoštovati ukrepov. Pomembno je, da se izogibamo zaprtih prostorov, kjer se zadržuje veliko ljudi in jih pogosto prezračevati.
V primeru bolezenskih znakov in simptomov ostanemo doma in se po telefonu posvetujemo s svojim izbranim zdravnikom. Izogibati se moramo tesnih stikov z ljudmi in upoštevati varno razdaljo 1,5 oziroma dva metra. Ko stojite v vrsti pred blagajno v trgovinah, je treba vzdrževati ustrezno razdaljo, je dejala Fortejeva.
PREBERITE ŠE:
Potrdilo o prebolelem covidu-19 si lahko natisnete sami
Kot je povedala Fortejeva, si prizadevajo hitro testiranje organizirati tako, da poteka najbolj optimalno, brez zapletov, hitro, čim bolj mirno, v okolju in okoliščinah, ki bodo zagotavljajo varno in zdravo okolje.
Na ministrstvu zato iščejo rešitev, kako omogočiti, da bo izdaja potrdila o preboleli bolezni zastonj, da bo čim manj obremenjevala zdravstveni sistem, sočasno pa podala verodostojne podatke.
Imetniki digitalnega potrdila si lahko izvid natisnejo sami, in sicer na portalu zVEM, pod zavihkom eDokumenti.
Testiranje ni potrebno osebam, ki so:
- bile že dvakrat cepljene in imajo potrdilo o cepljenju,
- že prebolele covid-19 in imajo potrdilo o pozitivnem testu, ki je starejši od 21 dni, a ne od šest mesecev ali potrdilo zdravnika.
PREBERITE ŠE:
Katere so prednosti hitrih testov?
Darko Černe, predstojnik Kliničnega inštituta za klinično kemijo in biokemijo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, je predstavil prednosti in slabosti hitrih antigenskih testov. Za te je značilno, da se izvajajo izven medicinskega laboratorija in da jih izvaja nelaboratorijsko osebje.
"Neizbežno je, da morajo biti analitski postopki zelo poenostavljeni," je pojasnil. Zato imajo slabše analitične in diagnostične zmogljivosti v primerjavi z analitskimi sistemi v organizirani laboratorijski službi.
Prva prednost hitrih testov je hitrost izvajanja. Ogromno testov se namreč lahko naredi v zelo kratkem času. "S takšnim množičnim pristopom lahko najdemo kar nekaj covid bolnikov, ki jih sicer ne bi našli," dodaja Černe.
Cena testa je praviloma dostopnejša, hkrati pa hitri test nosi tudi močan motivacijski moment. Testirani namreč v živo vidi, kako poteka analiza vzorca.
Černe dodaja, da je kljub pomanjkljivostim, množično testiranje s hitrimi testi pozitiven ukrep, ki bi ga po njegovem mnenju lahko še razširili.
"Uporaba hitrih testov je koristna, če je množična. Ob ustrezni umestitvi v sistem bo njihova uporaba pomembno vplivala k zamejitvi epidemije," je dejal Černe.
Zaznali manj bolnikov z blago možgansko kapjo
Simon Podnar, strokovni direktor Nevrološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana je povedal, da so v prvem valu zaznali manj pacientov z blažjimi možganskimi kapmi kot običajno.
"Dostopnost je bila slabša in ljudje so bili prestrašeni,«"je dejal. To je po njegovem mnenju zaskrbljujoče, saj se pri ljudeh z lažjo obliko kapi, lahko kasneje pojavi težja.
Velik problem zaznavajo pri medicinskih sestrah, številne namreč zavračajo cepljenje. "Tragično je, da cepljenje zavračajo zdravstveni delavci," je dejal Podnar. Po drugi strani pa so se vsi zdravniki na kliniki odločili za cepljenje oziroma so bolezen že preboleli.
Podnar dodaja, da cepljenje poteka prepočasi in nam, dokler ne bomo dosegli precepljenosti, ostanejo osnovni ukrepi, kot so vzdrževanje razdalje, higiena rok, prezračevanje in nošnja mask.
