V letu 2020 se je večina osnovnih živilskih izdelkov podražila. Pred svetovnim dnevom hrane je statistični urad objavil seznam živil, ki so se v lanskem letu najbolj podražila. Za katere živila torej plačujemo več?
16. oktobra obeležujemo svetovni dan hrane. V ta namen so na Statističnem uradu Republike Slovenije predstavili nekaj zanimivosti s področja hrane, ki so zaznamovale prejšnje leto.
Med drugim tudi, kolikšna je bila povprečna poraba izbranih živil tipičnega Slovenca. V povprečju je tako povprečni prebivalec čez celo leto porabil 119 kilogramov zelenjave, 116 kilogramov žit, 88 kilogramov mesa, 64 kilogramov krompirja, pet kilogramov riža in kilogram medu.
Osnovni živilski izdelki so čedalje dražji
Morda bolj zanimivi podatki so ti, ki razkrivajo živila, si so se v covidnem letu 2020 najbolj podražila.
Tako so se lansko leto najbolj podražila jabolka, in sicer kar za 35 odstotkov, sledi mleto mešano meso, ki se je podražilo za 22 odstotkov, pa jajca, ki so se podražila za skoraj deset odstotkov in mleko za štiri odstotke.
Zanimivo pri tem pa je, da se je krompir pocenil za 18,9 odstotka.
Stopnja samooskrbe se je največ povečala pri medu
Stopnja samooskrbe se je lani glede na predhodno leto povečala pri vseh kmetijskih proizvodih, za katere statistični urad izračunava to statistiko. Najbolj se je povečala pri medu, za 23 odstotnih točk na 67 odstotkov, in žitih, za 14 odstotnih točk na 89 odstotkov.
Najvišjo stopnjo samooskrbe smo sicer lani dosegli pri jajcih, kjer je bila 95-odstotna, in žitih, kjer je bila 89-odstotna.
Stopnja samooskrbe z mesom je bila 84-odstotna, s krompirjem 60-odstotna in zelenjavo 48-odstotna.
Največ uvozili zelenjave in sadja, izvozili pa mlečnih izdelkov in jajc
Slovenija je med uvoženimi živilskimi izdelki lani vrednostno uvozila največ zelenjave in sadja, za 488 milijonov evrov.
Med izvoženimi izdelki pa so bili najbolj vredni mlečni izdelki in jajca, za 250 milijonov evrov. Največ hrane je bilo vrednostno uvožene iz Italije, izvožene pa na Hrvaško.
Sadju in zelenjavi so pri uvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (262 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (260 milijonov evrov), živinska krma (253 milijonov evrov), druga živila (224 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (198 milijonov evrov), mlečni izdelki in jajca (193 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (97 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (66 milijonov evrov).
Mlečnim izdelkom in jajcem so pri izvozu vrednostno gledano sledili meso in mesni izdelki (201 milijon evrov), druga živila (193 milijonov evrov), zelenjava in sadje (180 milijonov evrov), živinska krma razen žit v zrnju (157 milijonov evrov), žita in proizvodi iz žit (132 milijonov evrov), kava, čaj, kakav in začimbe (76 milijonov evrov), ribe in ribji izdelki (34 milijonov evrov) ter sladkor, sladkorni proizvodi in med (34 milijonov evrov).
Najbolj dominantna mesna proizvodnja
Podjetja v dejavnosti proizvodnje živil so lani s prodajo ustvarila za dobri dve milijardi evrov prihodka, kar je 3,6 odstotka manj kot v letu 2019.
Proizvodnja živil je k skupnemu prihodku, ustvarjenem v predelovalnih dejavnostih, prispevala 7,1 odstotka, od tega je največ prihodka ustvarila s proizvodnjo mesa in mesnih izdelkov (728 milijonov evrov), sledila je predelava mleka (396 milijonov evrov).
