Leptospiroza je ena najbolj razširjenih bolezni, ki se lahko prenaša iz živali na ljudi, ki pa jo pogosto prezremo, saj so njeni znaki podobni znakom ostalih bolezni.
Govorili smo z vodjo laboratorija za leptospirozo Veterinarske fakultete Renato Lindtner Knific, ki nam je razkrila vse o leptospirozi, bolezni, ki ni redka, je pa pogosto prezrta.
Leptospiroza je ena najbolj razširjenih zoonoz na svetu, ki jo povzroča patogena spirohetna bakterija iz rodu Leptospira. Za okužbo je dovzetna večina vrst sesalcev.
Prenos leptospiroze tako poteka preko neposrednega ali posrednega stika z okuženo živaljo ali njenimi izločki oziroma kontaminiranim okoljem. Bakterije se izločajo z urinom okuženih živali in lahko dolgo preživijo v okolju v topli, stoječi vodi ali vlažni zemlji.
Bakterija, ki napada tudi pse
Okužene druge domače živali ali divje živali lahko širijo okužbo na pse. Večina psov se okuži z neposrednim stikom z urinom okužene živali. Drugi se okužijo ob stiku z vodo ali zemljo, onesnaženo z okuženim urinom.
Leptospire lahko prodrejo skozi mehko sluznico nosu, ust in vek ter vstopijo v telo skozi odprte rane in praske na koži, ali celo nepoškodovano kožo.
Po okužbi se bakterije množijo v krvnem obtoku in nato potujejo v tkiva. Ko število leptospir v različnih tkivih doseže kritično raven, se pojavijo klinični znaki bolezni. Koncentrirajo se v jetrih in ledvicah, kar povzroča obsežne poškodbe teh organov.
Hudo okuženi psi kažejo znake letargije, depresije, izgube apetita, bruhanje, zvišano telesno temperaturo ter povečano žejo in uriniranje. Psi lahko razvijejo zlatenico, kar pomeni, da sluznica ust in beločnice porumenijo. V nekaterih primerih lahko pride do krvavitev.
Bolezen lahko povzroči odpoved ledvic in jeter. V zadnjem času pa se tudi pri psih vedno pogosteje poroča o težki pljučni obliki leptospiroze s hudimi težavami pri dihanju.
Prepoznavanje okužbe
Bolezen se običajno razvije hitro, včasih v samo nekaj dneh, in je lahko hitro usodna. Za primerjavo, psi z blagimi okužbami lahko kažejo le malo ali nič znakov bolezni in zato lahko okužba ostane neopažena.
Brez zdravljenja lahko leptospiroza povzroči okvaro ledvic, meningitis - vnetje membrane okoli možganov in hrbtenjače, odpoved jeter, dihalno stisko, pri hudih okužbah pa je poškodba nepopravljiva in postane usodna.
»Prepoznavanje in preprečevanje leptospiroze pri psih ima velik vpliv ne le na zdravje psov in drugih živali temveč tudi ljudi. Ker so klinični znaki leptospiroze pri ljudeh in živalih, vključno s psi, večinoma nejasni in nespecifični, v praksi za dokončno diagnozo uporabljamo laboratorijske teste,« razlaga Knificeva.
Za postavitev pravilne diagnoze, Knificeva razlaga, da morajo v laboratoriju pridobiti tudi čimbolj natančne anamnestične podatke, zlasti o oceni morebitne izpostavljenosti psa potencialnim virom okužbe.
Ti viri, ki jih večinoma predstavlja urin kronično okuženih glodavcev ali drugih rezervoarjev oziroma z urinom kontaminirano okolje, se lahko med geografskimi regijami in letnimi časi zelo razlikujejo.
»V preteklosti je veljalo, da so med lastniškimi psi ogroženi predvsem tisti iz podeželskih okolij in lovski ter športni psi, poročila iz zadnjih desetletij pa kažejo, da obstaja nevarnost izpostavljenosti virom okužbe tudi v urbanih območjih, zlasti, če psi živijo v bližini gozdov, parkov ali imajo dostop do stoječih voda,« razloži strokovnjakinja za to bolezen.
Okužbo pri psu lahko preprečimo s cepljenjem
Poleg izogibanja stikom z okuženimi živalmi in njihovimi izločki so varna in učinkovita cepiva eden najpomembnejših napredkov veterine v zadnjih desetletjih in s tem dosežkov na področju obvladovanja leptospiroze. Licencirana inaktivirana pasja cepiva proti leptospirozi so na trgu od šestdesetih let prejšnjega stoletja.
Po mnenju Knificeve, je cepljenje eno najboljših sredstev za učinkovito, hitro in cenovno najugodnejše izboljšanje javnega zdravja in najbolj izvedljiv način izkoreninjenja te infekcijske bolezni.
Zaščita pa je usmerjena le proti serovarom zastopanim v cepivu oziroma antigensko tesno povezanim serovarom. Ker je poznanih že preko 250 patogenih serovarov leptospir imajo cepiva mejen spekter učinkovitosti, torej ščitijo le proti serovarom, ki so vkomponirani v cepivu. Danes so na voljo cepiva, ki ščitijo največ proti okužbi s štirimi serovari – na primer v Sloveniji se pojavljajo okužbe z dvanajstimi patogenimi serovari.
Tudi za imunost po naravni okužbi na splošno velja, da je specifična za serovar ali v najboljšem primeru za serovare, zastopane v isti serološki skupini.
Širi se lahko tudi na ljudi
Leptospiroza je zoonoza, kar pomeni, da se lahko širi z živali na ljudi.
Lastniki hišnih ljubljenčkov in veterinarsko osebje morajo biti pri skrbi za okuženega psa previdni. Priporočljivi so varnostni ukrepi, kot so maske za obraz, rokavice in redno umivanje rok, da se izognete okužbi urina v očeh, nosu ali ustih ali na zlomljeni koži. Priporoča se skrbno odstranjevanje umazane posteljnine in temeljita dezinfekcija onesnaženih površin.
Vsaka oseba, ki se po izpostavljenosti okuženemu psu ne počuti dobro, mora poiskati zdravniško pomoč.
Leptospiroza lahko pri ljudeh povzroči številne simptome, kot so visoka vročina, glavobol, mrzlica, bolečine v mišicah, bruhanje, zlatenica, vnete oči, bolečine v trebuhu, drisko, kožni izpuščaj, zato je veliko teh znakov mogoče zamenjati z drugimi boleznimi. Poleg tega lahko nekatere okužene osebe sploh nimajo simptomov.
Čas med izpostavljenostjo osebe kontaminiranemu viru in zbolevanjem je od dva dni do štiri tedne.
Bolezen se običajno začne nenadoma z vročino in drugimi simptomi. Leptospiroza se lahko pojavi v dveh fazah:
- Po prvi fazi - z zvišano telesno temperaturo, mrzlico, glavobolom, bolečinami v mišicah, bruhanjem ali drisko - lahko bolnik za nekaj časa okreva, vendar se znaki ponovijo, ko nastopi
- druga faza, ki je težja; oseba ima lahko odpoved ledvic ali jeter ali meningitis. Bolezen traja od nekaj dni do tri tedne ali dlje. Brez zdravljenja lahko okrevanje traja več mesecev. Leptospire ne ostanejo samo v ledvicah, temveč tudi v očesu in možganih, kar ima za posledico kronično bolezen, ki se pri ljudeh lahko kaže kot kronični meningitis, kronično vnetje očesnih veznic in drugi pozni zapleti ...
Koliko primerov bolezni je v Sloveniji?
»Do danes smo v letu 2021 testirali vzorce 84 psov in ugotovili 43 serološko pozitivnih živali, kar predstavlja 51,2 odstotka, v letu 2020 pa je bilo pozitivnih 70,41 odstotka psov,« pove vodja laboratorija za leptospirozo.
Knificeva pa še razlaga, da po letu 2000 v državi ni več interesa po sistematičnem odkrivanju leptospiroze pri različnih vrstah domačih živali, čeprav gre za nevarno zoonozo.
