Enkratne otroške plenice so najpogostejša izbira staršev, vendar jih zaradi sestave iz plastike, vpojnih gelov in bioloških odpadkov ni mogoče preprosto reciklirati.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo, kaj lahko naredite, da bo obremenitev za okolje čim manjša.
Če se odločite za uporabo izključno plenic za enkratno uporabo, jih uporabljajte preudarno ter otroka čim prej navajajte na kahlico, da bo obdobje uporabe plenic čim krajše. Dodajo, da obstajajo tudi okolju prijaznejše alternative.
Kaj je prijaznejše denarnici? Pralne plenice ali plenice za enkratno uporabo?
Pralne plenice so večkrat uporabne in izdelane iz naravnih materialov, kot so bombaž, lan in bambus.
Zaradi tega manj dražijo kožo, zmanjšujejo tveganje za alergije ter bistveno prispevajo k zmanjšanju odpadkov iz težko razgradljivih materialov.
Čeprav je začetni vložek pri pralnih plenicah višji, so dolgoročno cenejša izbira, pravijo na Zvezi potrošnikov Slovenije. A hkrati zahtevajo več nege in časa v primerjavi s praktičnimi, a okoljsko obremenjujočimi plenicami za enkratno uporabo.
Kakšna pa je stroškovna primerjava?
Povprečna cena ene plenice za enkratno uporabo je 0,25 evra, kar pomeni, da starši do otrokovega drugega ali tretjega leta starosti za več kot 5000 plenic odštejejo vsaj 1300 evrov.
Ena pralna plenica stane od 15 do 30 evrov, za celoten komplet jih potrebujete od 20 do 30, odvisno od pogostosti pranja. To pomeni začetni strošek med 300 in 900 evri.
Če jih uporabite pri več otrocih, je skupna investicija še nižja. Pri tem je treba upoštevati tudi stroške pranja (voda, elektrika, detergent), a kljub temu ostajajo dolgoročno ugodnejša izbira.
Ni vse črno-belo
Čeprav pralne plenice zmanjšujejo količino odpadkov, to še ne pomeni, da so popolnoma brez okoljskega vpliva. Njihovo vzdrževanje zahteva porabo vode in energije.
Da bi optimizirali ekološke koristi, na Zvezi potrošnikov Slovenije svetujejo naslednje smernice za uporabo, pranje in sušenje:
- pranje v stroju z visokim razredom energijske učinkovitosti. Oznaka A pomeni najboljšo učinkovitost in gre do G, ki pomeni najslabšo;
- pranje v delih dneva, ko je energija najcenejša;
- pranje v napolnjenem pralnem stroju (torej s preostalim perilom);
- uporaba (manjše količine) okolju prijaznega detergenta;
- pranje pri nižjih temperaturah (40–60 stopinj Celzija namesto 90 stopinj Celzija) in na »eko« programih, s čimer prihranite energijo in podaljšate življenjsko dobo plenic;
- sušenje na zraku namesto v sušilnem stroju, ki porabi veliko energije in dodatno obrablja tekstil.
Starejše novice
