Prihaja krvava superluna, ki obljublja spektakel na nebu, a razloga za veselje ni

Druga superluna letos, ki bo na nebu 26. maja, ne bo zanimiva samo zaradi svoje velikosti. Pojav je posebej privlačen tudi zato, ker bo na ta dan tudi popoln Lunin mrk, je za uredništvo povedala profesorica astronomije na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici Andreja Gomboc.

Kaj pravzaprav je superluna?

V sredo bo Luna polna, hkrati pa bo blizu točke svoje eliptične tirnice okoli Zemlje, v kateri je našemu planetu najbližje. Ta pojav je laičnemu občinstvu poznan kot superluna.

Ker Luna torej od Zemlje ni vedno enako oddaljena, ni vedno videti enake velikosti. Ko govorimo o superluni, je Luna videti svetlejša kot običajno.

»Luna ne oddaja lastne svetlobe, ampak le odbija Sončevo. V vsakem trenutku je ena polovica Luninega površja osvetljena, druga pa ne. Ko je, gledano z Zemlje, Luna polna, se nahaja ravno na nasprotni strani Zemlje kot Sonce. Proti Zemlji kaže svojo osvetljeno polovico – zato je videti polna,« je pojav polne lune razložila Gombočeva.

Prvič po skoraj dveh letih in pol pojav pa tokratni superlune sovpada s popolnim luninim mrkom. Gombočeva je razjasnila, kaj se pravzaprav zgodi ob Luninem mrku.

»To je pojav, ko Luna pride v Zemljino senco. Do tega lahko pride le ob polni Luni. Takrat se Luna nahaja, gledano z Zemlje, ravno na nasprotni strani kot Sonce. Zemlja meče senco in če so Sonce, Zemlja in Luna lepo poravnani, potuje Luna skozi Zemljino senco in se za nekaj časa v njej 'skrije', mrkne. In takrat se obarva rdeče,« pojasni.

Luna kot grešni kozel za vraževerne

V preteklosti je bilo veliko napisanega o tem, kako osupljiv je pojav superlune, a v resnici strokovnjaki s tem izrazom niso najbolj zadovoljni.

Luna je v času tega pojava običajno namreč videti okoli 14 odstotkov večja kot običajna polna luna in 30 odstotkov svetlejša, piše BBC-jev portal Sky at night.

Ko bo torej 26. maja na nebu druga superluna letos, te razlike v velikosti in svetlosti recimo s prostim očesom sploh ne bo mogoče opaziti, lahko pa to opazimo s primerjavo fotografij, je povedala Gombočeva. Profesorica astronomije je pojasnila tudi, da se izraz superluna zadnjih 15 let uporablja predvsem v medijih, a ne gre za natančno definiran astronomski termin.

Vraževerni ljudje Luni pogosto pripišejo recimo večje število prometnih nesreč ali pa recimo vpliv na število rojstev. Za takšne trditve seveda ni znanstvenih dokazov, kar je potrdila tudi Gombočeva.

Ena tovrstnih teorij govori tudi o tem, da naj bi bila nebesna telesa povezana s potopom Titanika. Teorija predpostavlja, da je Luna z vplivom na plimovanja povzročila pokanje zaledenele površine nad oceanom, posledično pa so nastale številne ledene gore in v eno od njih je nato leta 1912 trčila najslavnejša potopljena ladja na svetu.

Ne veselite se prehitro

Tokratni izjemen pojav krvave superlune, žal, pri nas ne bo viden, saj bo Luna v času mrka pod našim obzorjem, pojasnjuje Gombočeva. Bodo pa v prizoru lahko uživali na Havajih, Novi Zelandiji in v Avstraliji, kjer bodo pojav najbolje videli. A spektakularen prizor bo zelo kratek, mrk bo namreč trajal le približno 15 minut.

V enem letu na nebu sicer običajno blestita dve superluni, zadnja je bila 27. aprila letos, naslednja bo šele 14. junija prihodnje leto.

10. junija bo iz Slovenije viden delni Sončev mrk, a bo komaj opazen, saj bo po besedah Gombočeve zakritih le sedem odstotkov Sončevega navideznega polmera.

Za astronomske navdušence je z nami delila še informacijo, da je planeta Merkur in Venero najbolj zanimivo opazovati zvečer, tik po tem, ko zaide sonce, Jupiter in Saturn pa sta najbolj osupljiva v drugi polovici noči, tik pred sončnim vzhodom.