Poostren nadzor nad kršitvami kolesarjev in kršitvami drugih udeležencev do kolesarjev tako pričakujte do 30. maja, v času trajanja nacionalne preventivne akcije za večjo varnost kolesarjev.
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, 145 so jih povzročili sami, najpogosteje zaradi neprilagojene hitrosti.
Narašča število kršitev uporabe mobilnega telefona, ki jih je bilo letos že za 17 odstotkov.
Zaskrbljujoča je visoka povprečna stopnja izmerjene alkoholiziranosti, ki pri kolesarjih letos znaša kar 1,61 promila, 82 odstotkov prometnih nesreč, ki so jih povzročili vinjeni, se je končalo s telesno poškodbo. 89 odstotkov vseh prometnih nesreč z udeležbo kolesarja je letos zabeleženih v naselju, petletno povprečje pa znaša 85 odstotkov.
V letošnjem letu smrtnih žrtev med kolesarji ne beležimo, delež umrlih kolesarjev v obdobju zadnjih pet let znaša deset odstotkov od vseh preminulih v prometnih nesrečah.
V zadnjem petletnem obdobju je bil v prometni nesreči s smrtjo kolesarja najbolj pogosto udeleženec voznik osebnega avtomobila in to kar v 55 odstotkoc.
Kolesarjenje je v vzponu
Delež kolesarjev se v zadnjih letih vztrajno povečuje, tako v naseljih kot tudi drugod.
Z vedno večjim številom kolesarjev, ki sodijo med ranljivejše skupine udeležencev v prometu, narašča tudi njihova ogroženost. Vozniki motornih in enoslednih motornih vozil jih namreč velikokrat spregledajo, kar lahko vodi v nastanek prometne nesreče in hude poškodb.
Kolesarji sodijo med bolj ranljive skupine udeležencev v prometu, zato Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa pripravlja različne aktivnosti na področju preventive in skupaj s Policijo kolesarje ter vse voznike poziva k upoštevanju cestno-prometnih pravil in odgovornemu vedenju v prometu.
Skoraj dve tretjini prometnih nesreč povzročili kolesarji sami
V prvih štirih mesecih letošnjega leta so bili po trenutno veljavnih začasnih podatkih kolesarji udeleženi v 247 prometnih nesrečah, kar je štiri odstotke več kot v lanskem primerjalnem obdobju (238 prometnih nesreč).
Smrtnih žrtev letos ni bilo, lani v enakem obdobju sta v prometnih nesrečah umrla dva kolesarja. Ena oseba več je bila hudo telesno poškodovana (letos 44, lani 43), enako število je bilo lažje telesno poškodovanih (165 letos in lani).
Od vseh 247 prometnih nesreč so jih kolesarji sami povzročili 145 oziroma slabi dve tretjini (58 odstotkov). Od 44 hudo telesno poškodovanih jih je skoraj tri četrtine (32 kolesarjev oziroma 72 odstotkov) samih povzročilo prometno nesrečo.
Med kolesarji naraščajo kršitve cestnoprometnih predpisov, tudi s področja uporabe mobilnega telefona
Nadzor nad upoštevanjem prometnih predpisov je nujen, saj pomembno prispeva k varnosti v cestnem prometu. Policisti so v obdobju 2018 – 2020 pri kolesarjih ugotovili največ kršitev pri nepravilni strani oziroma smeri vožnje (23 odstotkov), vožnji pod vplivom alkohola (16 odstotkov), uporabi mobilnega telefona (14 odstotkov) ter neuporabe luči (13 odstotkov).
Posebna opozorila kolesarjem so namenjena zaradi uporabe mobilnega telefona in slušalk, kar med kolesarjenjem ni dovoljeno in pomembno vpliva na (ne)zaznavanje okolice in prometa, zaradi česar se stopnjuje tveganje za nastanek prometne nesreče.
Delež kršitev cestnoprometnih predpisov s področja uporabe telefona pri kolesarjih narašča in je v lanskem in letošnjem letu znašal že skoraj petino (17 odstotkov) od vseh kršitev, pred štirimi leti pa dobrih sedem odstotkov:
- 2017 - 6381 vseh kršitev CPP od tega 458 (sedem odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2018 - 5296 vseh kršitev CPP od tega 583 (11 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2019 - 6187 vseh kršitev CPP od tega 807 (13 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- 2020 - 7582 vseh kršitev CPP od tega 1291 (17 odstotkov) s področja uporabe telefona,
- Do 11. maj 2021 - 1355 vseh kršitev CPP od tega 231 (17 odstotkov) s področja uporabe telefona.
Vsaka policijska uprava bo do 30. maja izvedla poostren nadzor, prav tako bodo posamezne policijske enote izvedle krajše poostrene nadzore, kjer bodo pozornost usmerili na kršitve kolesarjev in na kršitve drugih udeležencev do kolesarjev:
- vožnja kolesarjev v napačno smer,
- upoštevanje prometne signalizacije (predvsem upoštevanje rdeče luči na semaforju),
- psihofizično stanje kolesarjev,
- prevoz otrok na kolesu in uporaba kolesarskih čelad,
- vožnja po pločnikih,
- nepravilna prehitevanja kolesarjev ter
- neupoštevanje pravil o prednosti.
Kolesarjenje ima številne pozitivne učinke
Kolesarjenje je zdravo za telo, okolju prijazna in prijetna aktivnost – a naj bo tudi varno!
Kolesarji za lastno varnost lahko največ naredimo sami in sicer z upoštevanjem cestno-prometnih predpisov. Pomembno je, da kolo vozimo po kolesarski stezi ali poti, če kolesarske steze ni in da vozimo po desnem robu cestišča v smeri vožnje.
Pri kolesarjenju moramo upoštevati prometna pravila in predpise, ki veljajo za voznike, pravila prednosti, prometne znake ter drugo signalizacijo. Vedno tudi poskušamo predvideti ravnanje drugih udeležencev v prometu, saj lahko tako preprečimo marsikateri neljubi dogodek.
Pri zavijanju v križiščih jasno nakažimo smer z rokami, se pravilno razvrstimo in upoštevamo pravila prednosti.
Nikoli tudi ne vozimo v nasprotni smeri vožnje, saj nas drugi vozniki ne pričakujejo.
Ponoči in v mraku pa nujno uporabimo luči in odsevna telesa, da bomo dobro vidni in prej opazni.
Med kolesarjenjem ne uporabljamo mobilnega telefona ali slušalk za poslušanje glasbe, saj to pomembno vpliva na zaznavanje prometa in dogajanja v okolici.
Ustrezno kolo in oprema kolesarja za večjo varnost
Vsak kolesar je odgovoren, da poskrbi za tehnično ustreznost svojega kolesa in uporabo zaščitne opreme. Pred kolesarjenjem, še posebej spomladi, najprej preverimo tehnično brezhibnost kolesa.
Kolo mora imeti:
- brezhibno sprednjo in zadnjo zavoro,
- belo luč spredaj za osvetljevanje ceste ter rdečo luč zadaj, odsevnike na pedalih ali na boku,
- zvonec,
- ustrezno napolnjene pnevmatike,
- primerno nastavljeno višino krmila in sedeža.
Priporočljivo je imeti tudi blatnike, ščitnik verige ter prtljažnik ali nosilno košarico za prtljago. Poskrbeti moramo tudi za ustrezno opremo in sicer je za kolesarja nujna uporaba kolesarske čelade, ki ščiti glavo pri morebitnem padcu, priporočljivo pa je nositi tudi oblačila svetle barve, oziroma uporabljati odsevni brezrokavnik, da nas bodo vozniki prej opazili.
Bistro glavo varuje čelada
Raziskave dokazujejo, da zaščitna kolesarska čelada pomembno prispeva k večji varnosti, saj zmanjšuje težo posledic in poškodb glave od 40 odstotkov do kar 70 odstotkov. Uporaba kolesarske čelade je za otroke in mladostnike do 18. leta zakonsko obvezna, njena uporaba pa je priporočljiva tudi za ostale kolesarje, tako pri vsakodnevnem kot rekreativnem kolesarjenju, saj pomembno prispeva k varnosti kolesarja.
Kolesarsko čelado morajo imeti tudi otroci potniki na kolesu ali pri vožnji na poganjalcu, priporočljiva pa je tudi pri rolanju, rolkanju, na skiroju ter pri uporabi raznih električnih naprav (e-skuter, hoverboard …).
Pri uporabi čelade moramo biti pozorni, da je čelada ustrezne velikosti glede na velikost glave, da je dovolj trdno nameščena na glavi, tako da sega sprednji rob dva prsta nad obrvmi in so trakovi na čeladi zapeti in zategnjeni.
Kolesarji, previdno naokrog!
Trije nasveti kolesarjem za varno vožnjo:
- Z roko vedno jasno nakažite, kam zavijate!
- Poskrbite za dobro vidnost, na kolesu naj bosta delujoči sprednja in zadnja luč!
- Pred rdečo lučjo se vedno ustavite! Za vašo varnost uporabljajte čelado!
Trije nasveti voznikom za varno vožnjo kolesarjev:
- Pri zavijanju desno bodite še posebej pozorni! Kolesarji imajo prednost!
- Vrata avtomobila iz notranjosti odpirajte z desno roko, tako boste videli kolesarja.
- Ne jezite se na kolesarje! V prometu so ranljivejši kot vi.
Starejše novice
