Predsednica republike ob dnevu upora proti okupatorju: »Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica«

Poudarila je, da moramo zato podpreti upor Ukrajincev, ob tem pa si je izposodila misel francoskega pisatelja in filozofa Alberta Camusa, da je uporni človek človek upanja.

»Na upor Slovenk in Slovencev proti okupatorju v drugi svetovni vojni, ki se ga spominjamo danes, moramo biti neizmerno ponosni,« je v poslanici uvodoma izpostavila predsednica.

Pogum, požrtvovalnost, odločnost in tovarištvo bork in borcev so namreč omogočili obstoj slovenskega naroda, je dodala.

Narodnoosvobodilni upor se je začel tiho in preudarno, nato pa z vse bolj odločnimi in vidnimi koraki, ki so se glasno slišali na poti upora proti nacizmu in fašizmu.

»Od Osvobodilne fronte do osamosvojitvene vojne je bila moč slovenskega upora in odpora ravno v tem, da je presegala razredne in generacijske ločnice,« je izpostavila.

Bistvo upora je po njenem mnenju kritična sposobnost reči »ne« aktualnim krivicam, ob tem pa misliti na prihodnost, da iz nje nikogar ne izključujemo. Za takšna dejanja pa je treba »upati si in si hkrati tudi zaupati«.

»Vsem, ki so sodelovali v narodnoosvobodilnem boju izrekam priznanje in globoko spoštovanje za pogumna dejanja, ki so nam omogočila svobodno in samostojno državo,« je poudarila.

Prav tisti, ki so izkusili grozote vojne, najbolje vedo, kako zelo v vsaki vojni trpi družba in koliko težko popravljive škode med ljudmi se zgodi vsakič, kadar odloča orožje.

»Zgodovina bi morala biti dobra učiteljica, a še vedno trajajoča vojna v Ukrajini kaže, da nekatere nauke včasih prehitro odvržemo čez ramo,« je dejala.

Ob tem je izpostavila, da je moramo podpreti upor Ukrajine, saj če bodo poteptane človekove pravice, bo poteptana vladavina prava.

»Če pade vladavina prava, pade Evropa - in z njo sodobni svet,« je opozorila. Evropa in z njo Slovenija morata obstati na teh načelih, pri ukrajinskem narodu pa moramo spodbujati upanje, je dodala.

Spomin na pomembne dogodke iz slovenske zgodovine je treba ohranjati in negovati, »ob tem pa želim jasno in glasno obsoditi poskuse revidiranja slovenske zgodovine ter zlorabo teh tem v politične namene«, je bila jasna.

»Zato moramo mlade ozaveščati o pomenu prehojene poti, ki je vodila v samostojnost naše države in jim hkrati položiti na srce, da je mogoče probleme reševati drugače, ne le z oboroženimi spopadi,« je dodala.

Ker je letos Kajuhovo leto, je poslanico sklenila z njegovim verzom: »Tako pa še živimo, čeprav nas je milijon samo, zdahnili bi, da ne trpimo, z uporno, dvignjeno glavo!«