Poštarji bodo v ponedeljek stavkali

Pošta Slovenije in Sindikat poštnih delavcev, ki je eden od dveh reprezentativnih sindikatov v Pošti Slovenije, v času pogajanj, ki so se odvijala tudi danes, nista zbližala stališč glede stavkovnih zahtev, tako da bodo poštarji v ponedeljek stavkali. 

Nov krog pogajanj je napovedan za naslednji teden, je po današnjih pogajanjih v Ljubljani dejala vodja pogajalcev s strani Pošte Karmen Lebe Grajf.

Kako bo potekala stavka?

Skladno z napovedjo sindikata se bo stavka začela v ponedeljek opolnoči v poštno-logističnih centrih in se bo nadaljevala vse do preklica. V času stavke bo pošta v vseh enotah izvajala poštne storitve, ki so jih dolžni izvajati skladno z zakonom o poštnih storitvah in zakonom o stavki.

»Dogovorili smo se, da bomo tudi v času stavke izvajali večji nabor storitev, kot to nalaga zakon,« je poudarila. Pošta Slovenije bo tako v vseh enotah izvajala prenos vseh vrst pisemskih pošiljk, prenos do 10 kilogramov težkih paketov, celoten prenos pošiljk v mednarodnem prometu in prenos vseh nujnih pošiljk. Moteni pa bodo prenosi reklam in več kot 10 kilogramov težkih paketov, plačilne storitve in še nekatere druge storitve, kot je prodaja blaga.

V Pošti Slovenije, ki bo po zagotovilih Lebe Grajfove za fizične osebe in poslovno javnost vse podatke glede poteka poštnega prometa med stavko in glede motenj ažurno objavljala na svoji spletni strani, trenutno še ne vedo, koliko zaposlenih se bo pridružilo stavki. S temi podatki bodo razpolagali šele v ponedeljek, ko se bodo odprla poštna okenca.

Nov krog pogajanj s sindikatom bo stekel prihodnji teden, točnega datuma še ni, zagotovo pa to še ne bo v ponedeljek, pravi Lebe Grajfova.

Novak: Ponujenih 1,5 milijona evrov sindikatu ni zadoščalo

Poslovodstvo pošte se je sicer po besedah generalnega direktorja Borisa Novaka v vseh krogih pogajanj odločalo o tem, ali zagotovijo stalnost zaposlitve vseh 6300 zaposlenih v skupini, upoštevajoč rezultate poslovanja, ali pa sledijo parcialnim interesom dela zaposlenih, poroča STA. 

»Odločitev je bila zagotoviti stalnost zaposlitve. To ne pomeni, da nismo podali konkretne ponudbe, kaj lahko zaposlenim ponudimo v letih 2019, 2020 in 2021,« je dejal.

Novak je poudaril, da so se s Sindikatom poštnih delavcev v pogajanjih sicer vsebinsko poenotili glede vseh stavkovnih zahtev, razen glede zahteve po 10-odstotnem zvišanju plač. Poslovodstvo je po njegovih besedah sindikatu predlagalo izplačilo poslovne uspešnosti za letos, kar je načrtovano že sicer v primeru bistvenega preseganja načrtovanih poslovnih rezultatov. »Ponujenih 1,5 milijona evrov sindikatu ni zadoščalo,« je izpostavil.

Koliko bo zaradi stavke znašala poslovna škoda, Novak vnaprej ne more napovedati, saj ni jasno, v kolikšnem obsegu se bo stavka izvajala. »Verjamemo, da bo Pošta Slovenije ostala nacionalni poštni operater,« je še povedal prvi mož družbe.

Pošta Slovenije: Dodatni dvig plač bi imel obsežne finančne posledice na poslovanje družbe

Kot je včeraj dejala vodja pogajalske s strani Pošte, je zvišanje plač za leti 2019 in 2020 sicer že dogovorjeno v veljavnem dogovoru o stavkovnih zahtevah, podpisanim februarja letos. Dodatni dvig plač bi imel po njenih besedah obsežne finančne posledice na poslovanje družbe, poroča STA.

Iz uprave državnega podjetja so enemu od dveh reprezentativnih sindikatov sporočili stališča do vseh šestih stavkovnih zahtev. Pri tem poudarjajo, da bi ugoditev njihovim zahtevam pomenila, da bi Pošta v letu 2020 beležila negativni poslovni izid.

»Izpolnitev stavkovne zahteve desetodstotnega dviga plač bi namreč pomenila, da bi se stroški dela v letu 2020 povišali za dodatnih 12 milijonov evrov, zato glede na že sprejeti dogovor, ki bo v letih 2019 in 2020 povišal stroške poslovanja za 17,7 milijona evrov, stavkovnim zahtevam v tem obsegu ne more ugoditi,« pojasnjuje Lebe Grajfova.

Tudi glede zahteve o zaposlitvi dodatnih 300 delavcev v poštnem prometu menijo, da je ta prehitra, a so s sindikatom glede tega vprašanja zbližali stališča, saj uveljavljena metodologija načrtovanja in spremljanja kadrov že sama vključuje tudi medletne korekcije, če bi za to bili utemeljeni razlogi. Vodstvo družbe je zato predlagalo, da naslednje leto izvedejo analizo učinkov dodatnih zaposlitev, na osnovi tega pa bi sprejeli odločitev o morebitnih dodatnih zaposlitvah.

V skladu z veljavnim dogovorom morajo do konca leta zaposliti 312 delavcev, od tega so do konca oktobra zaposlili že 231 dodatnih ljudi. Vodstvo družbe tako že v prvi polovici leta 2020 pričakuje izboljšanje kadrovskih kazalnikov. Ob tem poudarjajo, da se je že doslej fluktuacija z lanskih 8,1 znižala na 6,9 v letu 2019.

V zvezi z višino plač so sindikatom predlagali, da zahteve za spremembe prenesejo v leto 2020, ko bodo začeli pogajanja o novi kolektivni pogodbi, ki se tako kot februarski dogovor izteče leta 2020. Ker so se plače, pa tudi stroški dela, letos dodatno povišali in se bodo povišali tudi v 2020, uprava meni, da stavkovna zahteva sindikata ni utemeljena, poroča STA.

Kot še dodajajo na Pošti, so s februarskim dogovorom povišali dodatke in nagrade ter vračila stroškov v zvezi z delom, dvignil se je tudi regres za letni dopust. Masa plač se bo tako letos povišala za okoli šest milijonov evrov, naslednje leto še za dodatnih 11 milijonov evrov, že lani pa so za dvig plač namenili 6,8 milijona evrov.

Ob tem so spomnili, da se stavkovne zahteve sindikata februarja letos v pretežnem delu niso nanašale na dvig plač, pač pa so ves čas pogajanj zatrjevali, da so primarna težava zaposlenih pogoji dela.

Na Pošti so zavrnili še stavkovno zahtevo o prekinitvi postopkov v zvezi z revizijo ocene tveganja in pristopov k projektu celovite prenove obravnave zdravja na delovnem mestu, saj menijo, da je ureditev te v skladu z zakonodajo, poroča STA.

Po drugi strani pa zahteve sindikata po uvedbi štirimesečnih referenčnih obdobij med leti 2020 in 2023 za izravnavo viškov in pomanjkanja ur ne zavračajo v celoti, a predlagajo, da bi tudi v letu 2020 ostali dve referenčni obdobji. V letos sklenjenem dogovoru je bilo namreč za naslednje leto načrtovano le eno dvanajstmesečno referenčno obdobje.