Marko Potrč, televizijski voditelj, ki se je nedavno preselil na Švedsko, s svojimi izjavami znova razburja in deli slovensko javnost.
Na družbenem omrežju Facebook se je pred le nekaj dnevi začel pravi spopad med Markom Potrčem in združenjem Mladi zdravniki Slovenije ter Zdravstveno zbornico Slovenije.
Kot zatrjuje Potrč, se je dokopal do interne komunikacije društva Mladih zdravnikov in njegove člane obtožil, da ga poskušajo sabotirati z dogovarjanjem za prijavljanje njegovih objav Facebooku, češ da gre za neprimerno ali zavajajočo vsebino. Poleg tega jih je obtožil tudi pripadnost vladajoči politični stranki.
Mladi zdravniki Slovenije se na drugi strani branijo, da proti Potrču ni potekala nobena organizirana akcija, temveč je šlo zgolj za predlog ene od članic združenja, ki je bil vzet iz konteksta. Pri tem zatrjujejo, da so politično neodvisni, zaradi česar verjamejo v demokracijo in osebno svobodo. Potrča so tudi opozorili, naj iz svoje objave umakne ime osebe, ki jo je izpostavil, saj gre za interno komunikacijo.
PREBERITE ŠE:
»Slovenci živijo na robu koncentracijskega taborišča«
»Potrebujemo ukrepe, seveda jih. Ampak ni razumno v imenu enega virusa sprejemati takšnih ukrepov, ki na propad obsojajo na tisoče podjetij ter v revščino rinejo na tisoče ljudi, družin in otrok. To je skregano z vsako logiko,« v svoji novi objavi poudarja Marko Potrč.
Pri tem poudarja, da ga ljudje napačno predstavljajo kot nasprotnika zdravstvenih delavcev. »Zdravnike cenim in spoštujem. Prav tako spoštujem medicinske sestre, zdravstvene tehnike in drugo osebje,« poudarja Potrč, a v isti sapi na tapeto postavlja slovensko vlado, ki po njegovih besedah ne namenja dovolj sredstev ter pozornosti zdravstvu in gospodarskemu razvoju.
Slovenijo za konec znova primerja s Švedsko, za katero pravi, da njeni prebivalci živijo »svobodno, z razumnimi ukrepi,« Slovenci pa bi naj po njegovih besedah živeli »na robu pravil koncentracijskega taborišča«.
Se Potrč zaveda grozot holokavsta in koncentracijskih taborišč?
Ali Potrč potemtakem Slovenijo primerja z nacistično Nemčijo? V zgodovini nacistične Nemčije je bilo ustanovljenih več kot 1000 koncentracijskih taborišč, kjer je bilo samo v Auschwitzu ubitih več kot milijon Židov, zaradi holokavsta pa je po ocenah umrlo skupno več kot 11 milijonov posameznikov, tudi med 20 in 25 tisoč Slovenci.
Holokavst se je pričel z legalizirano socialno diskriminacijo določenih skupin in neprostovoljno hospitalizacijo, evtanazijo in prisilno sterilizacijo tistih, ki so bili za družbo fizično ali duševno neprimerni.
Te prakse so se med drugo svetovno vojno stopnjevale in so vključevale prisilno delo, spolno suženjstvo, medicinska eksperimentiranja, smrt zaradi prekomernega dela ali podhranjenosti ter množične usmrtitve v plinskih celicah. Lahko tako današnje preventivne in samozaščitne ukrepe res primerjamo s tistimi v koncentracijskih taboriščih?
So torej preventivni ukrepi res odveč in je nošenje mask tako res samo osebna svoboda?
Zaradi koronavirusa je na drugi strani umrlo že 1.369.000 ljudi. Tako organizacija EuroMOMO oziroma Evropski projekt spremljanja smrtnosti ocenjuje, da je v 26 državah, ki jih spremlja, letos umrlo 240 tisoč ljudi več, kot bi bilo pričakovati.
Po podatkih organizacije je tudi v Sloveniji pretekli teden umrlo precej več ljudi, kot bi statistično lahko pričakovali. Porast je skoraj petkrat večji, kot bi bilo zgolj statistično odstopanje. Rast pa bi bila gotovo še višja brez zaščitnih ukrepov.
