Neupravičenih parkiranj na mestih za invalide je za 58 odstotkov manj kot leta 2015, a številni na teh mestih parkirajo tudi, ko so v bližini prosta več kot tri parkirna mesta, na voljo vsem.
Stanje v družbi se izboljšuje, a raziskava študentov še vedno kaže na veliko pomanjkanje družbene zavesti in solidarnosti v odnosu do invalidov in njihovega položaja v družbi. Na Fakulteti za varnostne vede Univerze v Mariboru so pod vodstvom izrednega profesorja Aleša Bučarja Ručmana oktobra 2018 opravili obširno raziskavo o parkiranju na parkirnih mestih, rezerviranih za invalide.
Ugotovitve raziskave podajajo vpogled v spoštovanje formalnih in neformalnih družbenih norm in solidarnosti v družbi, dodatno pa merijo uspešnost ozaveščevalne kampanje »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.«
Na opazovanih 43 parkirnih mestih za invalide na devetih lokacijah je bilo parkiranih 296 vozil, med njimi pa jih 43 odstotkov oziroma 126 ni imelo nameščene invalidske kartice. V primerjavi z raziskavo iz leta 2015, ko so na istih lokacijah zabeležili 302 kršitvi, je bilo kršitev lani 58 odstotkov manj.
Večina kršiteljev ostala v bližini ali v vozilu - to govori o zavedanju kršitve
Največ kršiteljev, to je 61 odstotkov, je bilo v starostni skupini od 30 do 50 let, s 26 odstotki so sledili starejši od 50 let, zatem pa z 12 odstotki mlajši od 30 let. Pri mlajših od 30 let je prišlo do opaznega izboljšanja, saj je delež kršiteljev v tej starostni skupini leta 2015 znašal 23 odstotkov.
Večina oziroma 44 odstotkov voznikov, ki so neupravičeno parkirali na mestih za invalide, je po parkiranju ostala v bližini vozila, 29 odstotkov kršiteljev pa je ostalo kar v vozilu.
Medtem ko so kršitelji leta 2015 na invalidska mesta najpogosteje oziroma v 75 odstotkih parkirali takrat, ko v bližini ni bilo parkirnih mest za vse, se je to leta 2018 spremenilo. Kar 41,6 odstotka tistih, ki so parkirali neupravičeno, je namreč to storila v času, ko so bila v bližini prosta več kot tri običajna parkirna mesta.
Med tistimi, ki so lani neupravičeno parkirali na mestih za invalide, je bilo moških tri četrtine ali 74 odstotkov.
Kako je potekala raziskava?
Raziskava je vključevala neposredno opazovanje 43 parkirnih mest, rezerviranih za invalide, na devetih lokacijah v Ljubljani. Opazovana parkirna mesta so bila izbrana glede na ugotovitve raziskave v letu 2015, ko je bil na teh mestih zabeležen največji promet oziroma parkiranje vozil.
Bistvena prednost terenske raziskave v primerjavi s podatki o kršitvah, ki jih imajo zbrane nadzorstvene institucijah, kot so redarstvo in olicija, je ta, da je z raziskavo omogočen vpogled v sivo polje teh kršitev - neregistrirane primere kršitev. Opazovalci so v dvojicah štiri dni po tri ure neprestano opazovali točno določena parkirna mesta in dobili vpogled v dejansko dogajanje na teh mestih. Opazovalci za razliko od formalnih nadzornikov neprepoznavni, saj niso bili v uniformah in so bili vedno odmaknjeni od opazovanega parkirnega mesta vsaj 10 metrov.
Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru je skupaj s partnerjema projekta »Parkiraj izgovore drugam! Ne na mesta, rezervirana za invalide.«, Javno agencijo Republike Slovenije za varnost prometa in Mestno občino Ljubljana, prejela nagrado Prizma za odličnost komunikacijskih programov na področju odnosov z javnostmi.
Projekt je strokovno komisijo prepričal s kombinacijo raziskovalnega dela, strokovnih posvetov in širše ozaveščevalne kampanje. S prejetjem te nagrade se je Fakulteta za varnostne vede Univerze v Mariboru, postavila ob bok največjim gospodarskim družbam v Sloveniji.
