Preteklo leto sicer ni bilo izjemno toplo, je bilo pa med toplejšimi v zadnjih desetletjih. Premagali sta ga leti 2014 in 2015, ki sta bili bistveno toplejši, poroča STA. Namreč po podatkih klimatologov Agencije Republike Slovenije za okolje pa je bilo leto 2017 nadpovprečno osončeno.
Od sredine 70. let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji segrelo za okoli 2 stopinji Celzija. Lansko leto je bilo toplejše od let v obdobju 1961–1993, kažejo podatki Agencije RS za okolje.
Trajanje je bilo za okoli desetino daljše od dolgoletnega povprečja, glede padavin pa je bilo razmeroma normalno, brez večjih odklonov. Tako je bilo po letni statistiki podobno letom 2008, 2009, 2013 in 2016, vendar je bil vremenski potek precej različen.
Pričelo se je z izredno hladnim januarjem …
Leto se je pričelo z izredno hladnim januarjem, ki je bil ponekod najhladnejši v zadnjih 30 letih, a sta mu sledila topel januar in še toplejši marec, ki je bil eden najtoplejših. Nato se je temperaturna slika nekoliko normalizirala do nastopa vročega poletja, ki je bilo v večjem delu države med petimi najtoplejšimi, zlasti na jugovzhodu. Država pa se je soočala tudi s sušo, ki je bila najbolj izrazita na jugo in vzhodu države.
Poletje se je nato končalo z deževnim septembrom, vendar je nekaj lepega vremena vrnil oktober.
Vremenska ekstrema lanskega leta
Med vremenskimi ekstremi lanskega leta najbolj izstopata pozeba 21. aprila, ko je bila temperatura zraka v Sloveniji večinoma globoko pod ničlo, in vetrolom sredi decembra, ki je povzročil veliko škode v gozdovih in na objektih ter je zajel večji del države, kar je za Slovenijo razmeroma neobičajno, saj so vetrolomi običajno omejeni na manjša območja.
Aprilska pozeba je Slovenijo prizadela že drugo leto zapored, a verjetno naj bi šlo za slučaj, meni klimatolog na Arsu Gregor Vertačnik in dodaja, da tudi za vnaprej projekcije ne kažejo, da bi se pogostost pozeb kaj bistveno spremenila. Zaradi splošnega segrevanja bo vegetacija sicer vse bolj zgodnja, prodori hladnega zraka pa vse šibkejši, a se bo to nekako uravnovesilo.
Tudi december je bil vremensko precej razgiban, od hladnih juter (ponekod so se temperature spustile tudi do minus 20 stopinj Celzija) do zelo toplega vremena v času vetroloma, ko so naprave v občini Črnomelj izmerile kar 19 stopinj Celzija.
Temperature se dvigujejo
Kot po svetu pa tudi v Sloveniji povprečne temperature naraščajo. Od sredine 70. let prejšnjega stoletja se je v Sloveniji segrelo za približno dve stopinji Celzija. To pomeni, da je zdaj običajno leto dve stopinji toplejše od tistega pred 50. leti. Tako so sedaj celo tista najhladnejša leta, ki jih imamo, primerljiva z najtoplejšimi leti, ki smo jih imeli pred 50, 60 in več leti, je za STA dejal Vertačnik.
Najtopleje leta 2014
Najtopleje je bilo v večjem delu Slovenije leta 2014, ki je od dolgoletnega povprečja odstopalo za skoraj dve stopinji Celzija. S stališča podnebnih razmer je bilo to leto zagotovo »najbolj nenavadno leto«, pravi klimatolog Vetračnik. Bilo je najbolj toplo, hkrati pa tudi izredno namočeno. Marsikje po Sloveniji je bilo najbolj namočeno v zadnjih 50 letih. Zimo v letu 2014 si bomo zapomnili tudi po žledolomu.