Božič in novo leto sta za nami, zato se mnogi sprašujejo, kdaj je pravi čas, da pospravijo božično drevo in ostalo dekoracijo. Nekateri božično drevo pospravijo 6. januarja, drugi že pred novim letom.
S praznikom svetih treh kraljev, ko se kristjani spominjajo treh modrecev, ki so šli obiskat novorojenega Jezusa ter mu prinesli darila, se zaključuje božični čas.
Krščanska tradicija veleva, da naj bi božično drevo, okraske in lučke pospravili 12. noč po božiču, na praznik svetih treh kraljev.
Nekateri verjamejo, da če božično drevo in ostalo dekoracijo pospravimo prej ali pozneje, bomo imeli celo leto smolo. Če drevesa ne uspemo pospraviti ta dan, pa naj bi ga pustili stati do 2. februarja, ko je svečnica. Do takrat bi morali pustiti tudi jaslice.
Po manj znani tradiciji pa naj bi božično drevo pospravili pred novim letom, saj nekateri verjamejo, da božično drevo, ki na novo leto še stoji, prinaša nesrečo.
V Vatikanu božično drevo stoji do svečnice
V Vatikanu je tradicijo postavljanja božičnega drevesa na Trgu svetega Petra začel papež Janez Pavel II, in sicer leta 1982.
Ker je bil papež rojen na Poljskem in je tam običaj, da božična drevesa pospravijo šele na svečnico, se je podobna tradicija uveljavila tudi v Vatikanu.
Umetno drevo pospravimo do naslednjega leta, iz živega naredimo dekoracijo ali ga znova posadimo
Če je naše drevo umetno, ga preprosto pospravimo in shranimo za naslednje leto.
Če pa je okrašeno božično drevo živo, imamo glede njegove ponovne uporabe ali reciklaže več možnosti. V primeru, da smo okrasili drevo, ki še ima korenine, ga lahko ponovno posadimo in opazujemo, kako bo raslo do naslednjega božiča, ko ga bomo spet potrebovali.
Če smo kupili posekano drevo, lahko iz njegovih vej naredimo venec.
Veje lahko uporabimo kot izolacijo tal, da bodo spomladanske čebulice in cvetlice lažje rasle. Iz božičnih dreves lahko naredimo tudi kompost iz lesnih sekancev. Če nimamo drobilnika, lahko drevo razrežemo na manjše dele s škarjami, deblo pa razžagamo.
