Premier Janez Janša ocenjuje, da so pred nami zaradi aktualnega stanja epidemije koronavirusa težki dnevni in tedni. Je na vidiku tudi novo omejevanje svoboščin?
Predsednik vlade Janez Janša je v pogovoru za Televizijo Slovenija ob koncu leta med drugim spregovoril tudi o aktualnih epidemioloških razmerah. Ocenil je, da so »zelo verjetno pred nami dnevi in tedni najvišjih številk okužb«, s tem pa težki tedni, ko se bo zelo verjetno treba ponovno odpovedati nekaterim svoboščinam.
O obetu obveznega cepljenja proti covidu-19 Janša ni bil jasen. Je pa ob tem spomnil na odločbe ustavnega sodišča, ki je nekatere dosedanje ukrepe razveljavilo.
»Ne trdim, da so bile vse odločbe ustavnega sodišča neutemeljene, daleč od tega, če pa primerjamo to, kar so delale druge države s podobnimi političnimi sistemi in ureditvami (...) potem vidimo, da so naše roke močno zvezane,« je navedel. Po njegovih besedah si tudi stroka »ne upa predlagati nekaterih stvari«, ker bi potem to ustavno sodišče razveljavilo »in bo še večja zmeda«.
Ob ključnem očitku, ki ga je izpostavljalo tudi ustavno sodišče, da je za ukrepe potrebna zakonska podlaga, je spomnil na deset protikoronskih interventnih zakonov.
Na ugotovitve opozicije, da gre za predvolilne bonbončke, pa je dodal, da po finančnih učinkih zadnji protikoronski paket še zdaleč ni najbolj radodaren.
Največ nas je stala ohranitev delovnih mest
Glede zadolževanja države je dejal, da je šel ta denar ljudem in gospodarstvu. »Ohranili smo kapacitete slovenskega naroda, slovenske države, slovenskih javnih sistemov in podsistemov, in seveda slovenskega gospodarstva. Od tukaj pa denar prihaja,« je povzel.
Makroekonomske številke po njegovih besedah kažejo, da smo padec, ki smo ga imeli v lanskem letu, nadoknadili že v tretjem kvartalu tega leta.
»Največ nas je stala ohranitev delovnih mest, a Slovenija ima v tem trenutku v Evropi eno najvišjih zaposlenosti,« je dodal.
Objektivni kazalci tako kažejo, da »smo ukrepali v redu«, je zatrdil, pri tem pa obžaloval, da je morala vladna koalicija za vsak ta paket posamično zbirati glasove v državnem zboru.
Pri varovanju človeških življenj se je Slovenija odrezala slabše, Janša pa je izpostavil, da je veliko ljudi umrlo v domovih za starejše, »kjer so bili pogoji takšni, da se enostavno ni dalo narediti ločenih con«, je navedel. Ponovil je svojo kritiko do premalo vlaganj v domove v minulih letih.
Odgovornost za nizko precepljenost proti covidu-19 pa je znova pripisal tudi medijem, ki da so sledili opozicijskemu nasprotovanju ukrepom ter mnenju dveh odstotkov stroke in »se je ta razklanost pri vsakem ukrepu potem prenesla v javno sfero«.
»To je šlo mesece in mesece naprej, šele v zadnjem času se je to malo popravilo,« je dodal.
Koliko nas bo stalo predsedovanje Svetu Evropske unije?
Spregovoril je tudi o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije. Med drugim je dejal, da so planirali, da nas bo stalo 80 milijonov evrov.
»Po teh izračunih, ki jih imamo zdaj, smo porabili nekaj več kot 50 milijonov. Ko bomo vse račune plačali, bomo prišli mogoče malo čez 60 milijonov evrov, se pravi bistveno manj od tega, kot smo načrtovali,« je navedel.
Ovire pri širitvenem procesu EU na Zahodni Balkan pa vidi kot »prevlado nekih sebičnih, ozkih, bi celo uporabil to besedo, nacionalističnih interesov nekaterih držav, ki se prikazuje kot vse drugo«.
Zaskrbljujoča razdvojenost
Spregovoril je tudi o zaskrbljujoči razdvojenosti v družbi in politiki, na vprašanje, ali bo SDS po volitvah še vedno pripravljena sodelovati z vsemi, pa je odgovoril, da je »to temeljna filozofija stranke, ki ni zgolj teorija«.
»Potrebujemo suverene stranke, ki so dovolj samozavestne, da so se pripravljene pogajati s komerkoli in tudi sodelovati s tistimi, s katerimi se lahko v okviru neke koalicijske pogodbe dogovorijo.
In ko boste slišali to načelno pripravljenost in odprtost v predvolilnih soočenjih v Sloveniji, vedite, da je nastopil tisti čas, za katerega smo pred 31 leti glasovali na plebiscitu,« je še dejal Janša.
