Poslanci državnega zbora so na izredni seji z 51 glasovi za in enim proti sprejeli predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti.
Novela bo med drugim farmacevtskim delavcem v lekarnah onemogočila uveljavljanje ugovora vesti. Novelo so podprli poslanci koalicijskih strank Svoboda, SD in Levica, nasprotovali pa so ji v NSi. V SDS so sejo obstruirali.
Vlada je predlog novele zakona o lekarniški dejavnosti potrdila v začetku decembra in ga poslala v državni zbor. Dan kasneje so v koalicijskih strankah SD in Levica ter v poslanski skupini Svoboda opozorili na sporni člen, ki bi uredil ugovor vesti farmacevtov. Ob uveljavitvi člena bi se lahko zgodilo, da bi pacient zaradi ugovora po zdravilo moral v drugo lekarno, so opozorili v koaliciji.
Na ponedeljkovi seji odbora državnega zbora za zdravstvo so v SD zato predlagali črtanje spornega člena, a njihov predlog ni prejel zadostne podpore. Poslanci Svobode in Levice so namreč podprli dopolnilo, ki je sporni člen predrugačilo. Novi predlog je predvideval, da farmacevtski delavci v lekarnah ugovora vesti ne bi mogli uveljavljati. To ureditev so danes poslanci Svobode in Levice tudi s podporo poslancev SD nomotehnično še izboljšali, so zapisali v dopolnilu, ki so ga vložili in tudi potrdili.
Poslanci izpostavili tudi primer iz Lendave
Farmacevti v lekarnah tako ugovora vesti ne bodo več mogli uveljavljati.
Kot razlog, zakaj je sprememba nujna, so koalicijski poslanci izpostavljali tudi primer iz Lendave, ko farmacevtka stranki ni želela izdati kontracepcijskih tablet. Poslanka Svobode Andreja Živic je poudarila, da bi bila ureditev, po kateri bi pacienti po zdravila morali v drugo lekarno, nedopustna z vidika človekovega dostojanstva.
»Za nas je pravica do celovitega zdravstvenega varstva, dostopnosti do zdravil, pravica do svobodnega odločanja otrok pomembnejša od pravice moralno-etičnih zadržkov farmacevta, ki bi želel uveljavljati ugovor vesti,« je povedala poslanka SD Bojana Muršič. Poslanka Levice Nataša Sukič pa je dodala, naj si tisti, ki menijo, da se lahko vmešavajo v zdravstveno oskrbo ali »povozijo« diagnoze zdravnikov, poiščejo drugo zaposlitev.
Medtem so v NSi onemogočenju ugovora vesti za farmacevte nasprotovali
»Menimo, da je takšna ureditev nesprejemljiva, saj delu zdravstvenih delavcev odrekate pravico do ugovora vesti, ki jo po sedanji ureditvi imajo. Poleg tega jih postavlja v neenak položaj v primerjavi z ostalimi zdravstvenimi delavci, za katere bo še naprej veljala ureditev uresničevanja pravice do ugovora vesti, kot je zapisana v 56. členu zakona o zdravstveni dejavnosti,« je povedala poslanka Iva Dimic. Poudarila je, da je ugovor vesti ustavna pravica. Odrekanje te pravice je po njenih besedah nedemokratično.
Temeljni namen zakona je sicer zagotoviti kontinuirano zagotavljanje varne, stalne, enakomerne in kakovostne preskrbe z zdravili. Konec decembra namreč prenehajo veljati ukrepi začasnega interventnega zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene nabave zdravil za leti 2023 in 2024.
Ob odsotnosti teh ukrepov bi lahko prišlo do motenj v oskrbi z zdravili, posledično pa bi bilo ogroženo zdravje prebivalk in prebivalcev Slovenije, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za zdravje Iztok Kos.
Novela odpravlja protiustavno pravno praznino prejšnjega 121. člena. Novela poudarja zahtevo in namen zakonodajalca, da je le izbrani farmacevt tisti, ki mu je zaupana javna služba. Posledično koncesija ne more biti predmet dedovanja, prodaje, prenosa ali druge oblike pravnega prometa. Novela tudi zagotavlja financiranje specializacij magistrov farmacije in specialnih znanj, je poudaril državni sekretar.
Prvotni predlog novele je sicer določal tudi, da morajo biti lekarne na primarni ravni zdravstva, ki ne zagotavljajo 24-urne preskrbe z zdravili, odprte vsaj 36 ur na teden, podružnice pa vsaj 14 ur tedensko. A so člen danes črtali. Kot razlog so navedli, da 36-tedenskega urnika ne bi bilo mogoče zagotavljati zaradi občasnega pomanjkanja farmacevtov, bolniških odsotnosti, dopustov in drugih razlogov.
