Vse več časa preživimo na spletu in tako smo tudi vse bolj ranljivi za razne prevare. Razkrivamo, kaj je lani najbolj zaznamovalo slovenski kibernetski prostor?
Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT je izdal poročilo o varnosti na spletu za lansko korona leto. In kaj je lani najbolj zaznamovalo slovenski kibernetski prostor?
Leto, ko se je življenje preselilo na splet
Zabeležili so kar 2775 incidentov, med katerimi so izstopali tako imenovani 'phishing' napadi. V slovenščini je sinonim za tovrstne napade tudi spletno ribarjenje, gre pa za spletno prevaro, pri kateri goljuf pridobi občutljive podatke žrtev.
V lanskem letu so sicer v Sloveniji izstopali tudi napadi onemogočanja, izsiljevalski virusi in podtikanje škodljive kode.
'Phishing' napadi so se v lanskem letu povečali za kar 62 odstotkov, opazili pa so tudi velik porast v številu investicijskih prevar. Lani so v Sloveniji nekoga oškodovali za neverjetnih 155 tisoč evrov.
Po njihovih ugotovitvah pa se nadaljuje tudi trend usmerjenih napadov na poslovna okolja, ki jih goljufi vršijo prek slabo zaščitenih oddaljenih dostopov. Največkrat preko škodljivih priponk.
Opazili so, da goljufi velikokrat tudi vdirajo v poslovno komunikacijo.
Epidemija koronavirusa šla goljufom na roko
Goljufi so epidemijo izkoristili predvsem na področju spletnega nakupovanja in za razpošiljanje škodljive kode.
»Goljufi so tekom leta postavili več lažnih spletnih trgovin, v katerih so po izjemno ugodnih cenah ponujali razne izdelke znanih tujih in tudi slovenskih znamk, kar je zavedlo marsikaterega uporabnika,« še dodajo v poročilu.
Lažna trgovina, ki je delovala v Sloveniji, je na primer po ugodnih cenah prodajala razne artikle tujih in slovenskih znamk. V večini primerov je šlo za isto spletno trgovino, ki se je po vsaki odstranitvi preselila na novo domeno.
Ta trgovina je menjala kar 16 različnih domen.
Posebno priljubljena med goljufi pa je postala metoda 'phisinga' na uporabnike, češ, da morajo plačati dostavo paketa. Storilci so si nadeli podobo naših dostavnih podjetij, največkrat Pošte Slovenije in DHL, in na elektronske naslove razposlali sporočilo, naj uporabniki plačajo stroške dostave z vnosom o kreditni kartici in enkratne kode iz SMS sporočila banke.
V takih napadih je zabeleženo, da so bile žrtve oškodovane tudi za tisoč evrov.
Posebno priljubljena je pa bila tudi metoda, ko so si goljufi nadeli podobo Nacionalnega inštituta za javno zdravje in razpošiljali sporočila z zlonamernimi priponkami.
