Direktorjem in strokovnim direktorjem v javnih zdravstvenih zavodih so danes prenehala veljati soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti.
Odslej ne bodo več mogli delati pri koncesionarjih in čistih zasebnikih, lahko pa bodo pridobili novo soglasje za delo po podjemnih pogodbah, a le v drugih javnih zavodih.
Novela zakona o zdravstveni dejavnosti je začela veljati 21. maja. Po treh mesecih, torej danes, pa so soglasja za direktorje samodejno prenehala veljati. O tem so javne zdravstvene zavode tudi pisno obvestili, da so se lahko ustrezno pripravili. Zdaj bodo zavodom dali nekaj časa, da vse uredijo in se prilagodijo, nato pa bodo opravili nadzor na terenu.
Izmed direktorjev kliničnih centrov in splošnih bolnišnic sta sicer doslej soglasje za delo drugje imela le direktor celjske bolnišnice Dragan Kovačić in direktor novogoriške bolnišnice Dimitrij Klančič, ki sta na podlagi soglasja delo pri drugem delodajalcu tudi opravljala, so za STA pojasnili v bolnišnicah.
V sredo pa je zaradi prenehanja veljavnosti soglasja z mesta direktorja Zdravstvenega doma Izola odstopil Evgenij Komljanec, ki bo delo nadaljeval le v svojem zasebnem zdravstvenem zavodu.
Soglasja za delo pri drugih izvajalcih za ostale zdravstvene delavce in sodelavce, ki so jih pridobili pred uveljavitvijo zakona, bodo veljala do izteka oziroma največ 12 mesecev, nato pa bodo morali pridobiti nova v skladu z novelo. Humar je pojasnila, da izdajanje soglasij že poteka po novem zakonu, zavodi pa trenutno ne poročajo o morebitnih težavah.
V treh mesecih od uveljavitve novele zakona bi morali na ministrstvu za zdravje pripraviti ali uskladiti tudi več pravilnikov. Večina je v interni pripravi, doslej niso objavili še nobenega.
Direktor javnega zdravstvenega zavoda mora imeti po noveli strokovna znanja o organizaciji, vodenju, ekonomiji in poslovanju javnega zdravstvenega zavoda, kar izkaže s potrdilom organizacije, ki izvaja usposabljanje s področja menedžmenta v zdravstvu. Ustreznost usposabljanja bo določil pravilnik, ki je trenutno v medresorskem usklajevanju po javni obravnavi. Na ministrstvu napovedujejo, da bo objavljen v kratkem.
Na ministrstvu pripravljajo tudi enotno metodologijo za merjenje delovnih obremenitev zdravstvenih delavcev in sodelavcev, analizo delovnih obremenitev in način njihovega poročanja. V javno razpravo naj bi ga poslali v kratkem.
Generalna direktorica direktorata za zdravstveno varstvo Jasna Humar je pojasnila, da bo v pravilniku med drugim napisano, katere obremenitve morajo zdravstveni zavodi evidentirati. »Zaenkrat smo se osredotočili predvsem na stvari, ki jih lahko dobijo iz svojih hišnih informacijskih sistemov, torej kjer ni potrebno dodatno ročno iskanje ali evidentiranje,« je dejala. Meni, da je najpomembnejše, da z evidentiranjem in analiziranjem obremenitev sploh začnejo.
Na ministrstvu pripravljajo tudi pravilnik, ki bo določil vrste zdravstvene dejavnosti, ki jih opravlja posamezna bolnišnica, ter pravilnik o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe, ki se po noveli lahko izvaja tudi na podlagi koncesije. V kratkem naj bi v javno razpravo poslali tudi navodila za porabo sredstev za del plače za delovno uspešnost, ki nastane zaradi večjega obsega opravljenih zdravstvenih storitev v okviru javne zdravstvene službe.
Usklajujejo še pravilnik o podrobnejših pogojih za imenovanje, sestavo in številčno razmerje predstavnikov v svetu javnega zdravstvenega zavoda ter postopku za izbiro članov v svetih javnih zdravstvenih zavodov ter pravilnika, ki bosta določala izvajanje upravnega in sistemskega nadzora.
