Kristjani po vsem svetu danes praznujejo veliko noč, največji krščanski praznik, ko se spominjajo Jezusovega vstajenja.
Po cerkvah bodo potekale slovenske velikonočne maše in bogoslužja.
Množico vernikov pričakujejo v Vatikanu, kjer bo papežev delegat, kardinal Angelo Comastri, podelil tradicionalni velikonočni blagoslov.
Tradicija velikonočnega jutra
Na velikonočno jutro se po tradicionalnem običaju mnogi v krogu družine zberejo ob velikonočnem zajtrku, za katerega so najbolj značilni pirhi, potica, šunka in hren.
Po katoliških cerkvah pred tem pripravijo jutranje vstajenjske procesije, praznične maše pa potekajo ves dan.
Slovesna bogoslužja in liturgija potekajo tudi v evangeličanskih in pravoslavnih cerkvah.
Velikonočna maša v Vatikanu letos brez papeža Frančiška
Še posebej slovesno bo danes v Vatikanu, kjer se te dni mudijo množice vernikov z vsega sveta, čeprav slovesnosti letos ne bo vodil papež Frančišek, ki še okreva po nedavnih zapletih z zdravjem.
Namesto njega bo slovesnosti vodil kardinal Angelo Comastri.
Ob 10.30 se bo na Trgu svetega Petra začela maša, nato pa naj bi Comastri z osrednje lože vatikanske bazilike podelil tradicionalni blagoslov mestu in svetu.
Velikonočne slovesnosti bodo potekale tudi v Jeruzalemu, praznično bo tudi po slovenskih cerkvah.
Praznične procesije po slovenskih mestih
Predsednik Slovenske škofovske konference in novomeški škof Andrej Saje bo ob 6.30 vodil velikonočno procesijo, nato pa v novomeški stolni cerkvi še velikonočno mašo.
V Mariboru se bo osrednja procesija z mašo začela ob 7. uri, vodil ju bo mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa bo imel vstajenjsko mašo ob 8.30 v ljubljanski stolnici.
Praznik veselja in upanja
Velika noč je po verovanju kristjanov praznik veselja in upanja.
Verjamejo namreč, da je na veliko noč Jezus Kristus vstal od mrtvih in tako vsem prinesel možnost večnega življenja.
Letos katoliški, pravoslavni in evangeličanski verniki veliko noč obeležujejo na isti dan.
