Jože Miklavc opozarja na pomen skupnega ukrepanja, zmanjševanja uporabe kemikalij in trajnostnih pristopov v kmetijstvu.
V oddaji Agri Next - Kmetijstvo za prihodnje generacije na televiziji IDEA je bil gost mag. Jože Miklavc, vodja oddelka IV za varstvo rastlin na Kmetijsko gozdarskem zavodu Maribor.
Spregovoril je o ključnih vidikih varstva rastlin, o pomenu tega področja za stabilno kmetijsko pridelavo, vplivu vremenskih razmer, vedno večji grožnji tujerodnih škodljivcev ter prihodnosti, ki jo usmerja skupna evropska kmetijska politika.
Pomen varstva rastlin za pridelavo hrane
Varstvo rastlin je eno ključnih področij sodobnega kmetijstva. Ne gre zgolj za zatiranje škodljivcev, temveč za celovit pristop k zagotavljanju varne, zdrave in kakovostne hrane ob hkratnem ohranjanju okolja.
Miklavc je dejal, da brez ustreznih ukrepov pridelovalci ne bi mogli ohraniti donosov na nivoju, ki je potreben za preskrbo trga:
»Varstvo rastlin je pomemben segment kmetijske pridelave in brez uporabe te panoge dejansko ne moremo zagotoviti dovolj kvalitetnega in količinsko velikega pridelka,« je bil jasen Jože Miklavc.
Pri tem se uporablja več metod – od kemičnih pripravkov do mehanskih in bioloških ukrepov. V sadjarstvu, vinogradništvu in vrtnarstvu vse bolj prevladujejo biotehniški pristopi, ki vključujejo uporabo naravnih sovražnikov škodljivcev, kot so koristni insekti in mikroorganizmi.
To omogoča zmanjšanje uporabe pesticidov in manjše obremenjevanje okolja.
Invazivne tujerodne vrste: Nevidna nevarnost
Globalizacija prinaša tudi večji pretok sadilnega materiala in z njim škodljivih organizmov. Med njimi je ena največjih groženj v zadnjih letih ameriški škržatek, vektor za širjenje zlate trsne rumenice – bolezni, ki uničuje vinograde.
»Zlata trstna rumenica, ki je resna grožnja v vinogradništvu, povzroča propad trt. Njeno širjenje je neposredno povezano s prisotnostjo ameriškega škržatka, ki je zelo učinkovit prenašalec bolezni,« je dejal.
Ta škodljivec se je v Sloveniji prvič pojavil leta 2004 in se zaradi ugodnih vremenskih pogojev hitro razširil. Problem nastopi tudi zato, ker se znaki bolezni na okuženih trtah lahko pokažejo šele čez leto ali dve, kar otežuje pravočasno ukrepanje.
Zato je ključnega pomena skupno delovanje vseh vinogradnikov v posamezni regiji – tako malih pridelovalcev kot večjih proizvajalcev. Poleg škropljenja je pomembno tudi sprotno odstranjevanje obolelih trt in spremljanje populacije škodljivcev s pomočjo lepljivih plošč.
Biotično varstvo: Alternativa s prihodnostjo
Evropska unija si z novo Skupno kmetijsko politiko prizadeva za zmanjšanje uporabe kemičnih sredstev in večjo podporo trajnostnim pristopom. Med te sodi tudi biotično varstvo, ki temelji na uporabi živih organizmov – mikroorganizmov ali koristnih insektov – za obvladovanje škodljivcev.
»Z uporabo mikroorganizmov in makroorganizmov, ki so naravni sovražniki škodljivih organizmov, zmanjšamo uporabo klasičnih kemičnih sredstev,« je pojasnil Miklavc.
Čeprav so biotični pripravki v primerjavi s kemičnimi sredstvi manj agresivni in počasneje delujoči, dolgoročno prispevajo k ohranjanju naravnega ravnovesja in varnejši hrani.
Najpogosteje se uporabljajo v zaprtih prostorih, kot so rastlinjaki, kjer je učinkovitost večja, vse bolj pa tudi v vinogradništvu in sadjarstvu. Praktična uporaba sicer zahteva več znanja, saj je treba ukrepati preventivno in pravočasno vnašati koristne organizme.
Skupno ukrepanje, izobraževanje in prihodnji izzivi
Miklavc je še opozoril, da brez sodelovanja celotne skupnosti posamezni ukrepi ne prinesejo rezultatov. Skupna evropska kmetijska politika, širjenje informacij ter nenehno izobraževanje pridelovalcev so ključni za dolgoročni uspeh.
Na terenu se tako izvajajo številne delavnice, kjer se vinogradniki učijo prepoznavati znake bolezni in spremljati populacije škodljivcev:
»Naša naloga je, da poskušamo čim bolj izobraziti pridelovalce, ker najlažje je svetovati uporabo nekega sredstva. A to lahko pomeni nepotreben strošek in obremenitev okolja,« je povedal Miklavc.
Zaradi vse strožjih pravil glede registracije kemičnih pripravkov in vse večjega pritiska tujerodnih vrst je prihodnost v iskanju inovativnih, naravi prijaznih rešitev. In to ne le zaradi regulativ, temveč tudi zaradi potrošnikov, ki želijo pridelke z manj ostanki fitofarmacevtskih sredstev.
Varstvo rastlin postaja eno ključnih področij v boju za trajnostno kmetijstvo, varno hrano in zdrav planet. Zmanjšanje uporabe kemikalij, preprečevanje širjenja invazivnih vrst in spodbujanje biotičnih metod so ključni koraki naprej.
A brez znanja, sodelovanja in aktivne vloge pridelovalcev bo ta prehod težko izvedljiv. Kot poudarja mag. Miklavc, je prav osveščanje tisto, kar lahko naredi odločilno razliko.
*Video je nastal v okviru projekta AgriFuture Generations
Sofinancira Evropska unija. Vendar so izražena stališča in mnenja zgolj stališča in mnenja avtorja(-ev) in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije. Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki dodeli sredstva.
